Obletnica kraljevske zaroke 
v Bohinju

BOHINJ – Letošnja zima je zadala še zadnji udarec čudoviti leseni vili, ki so jo leta 1902 postavili nedaleč od cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru za dunajskega trgovca Adolfa Muhra. Deloma odkrite strehe sedanji lastnik Zmago Pačnik ni dovolj zaščitil, zato je vsakoletna moča vse bolj načenjala stavbo, dokler ni v začetku februarja polovice podrl težek sneg. Drugo so zaradi ogrožanja varnosti spravili na tla delavci. Zavod je sicer že pred štirimi leti prijavil Pačnika zaradi opustitve vzdrževanja spomeniško zaščitene stavbe, ki jo je dobil, ko je kupoval zdaj že zaprt hotel Kompas in druge hotele v Bohinju. Namesto lepe vile je zdaj na kraju, kjer se je odvijala kraljevska zaroka, le še kup neuporabnega lesa.

Šopka v barvi zastave

Dunajski trgovec je vilo v Bohinju prodal družini Karađorđević, ki jo je uporabljala predvsem za poletne počitnice. Tja so vabili plemstvo od vsepovsod, Blejka Melita Vovk, akademska slikarka in ilustratorka, pa se kot zadnja priča še dobro spominja kraljevske zaroke iz leta 1934. Četrti sin angleškega kralja Jurija V., 32-letni princ George, se je poleti tu namreč zaročil s princeso Marino, hčerko grškega princa Nikolaja in sestro kneginje Olge, žene jugoslovanskega princa Pavla. Konec avgusta bo tako minilo 80 let od zaroke, ki sta jo zaročenca konec novembra 1934 potrdila s poroko v londonski Westminstrski katedrali.

»Dobro se spominjam dogodka. Stara sem bila šest let, moj oče Anton Vovk je bil župan Bleda. Kot delegacija Bleda smo se v Bohinj odpravili na ta takrat veliki in odmevni dogodek. Teta Jula Molnar, lastnica Grand hotela Toplice, je zaročencema namenila polno skrinjo narodnih noš, saj je bilo šivanje noš njen hobi. Narodno nošo sta oblekla moja starejša sestra Verica in Leopold Pernuš, poznejši župan občine Radovljica. Po očetovem pozdravu zaročencema sta jima izročila še prelepa šopka v barvi takratne zastave. Jagodičevje je sestavljalo rdeči del zastave, encijani modrega in planike belega. Bohinjska harmonikarja sta zaigrala na frajtonarici nekaj polk in valčkov, potem pa smo se odpeljali nazaj na Bled,« pripoveduje Melita, ki tisti dan ni nosila narodne noše.

Posebna izdaja revije

Slikarka, ki je bila poročena z Bojanom Štihom, je več let živela na Nizozemskem. Tam je 35 let po nepozabni bohinjski zaroki povsem naključno našla posebno številko revije The Illustrated London News. Natisnili so jo 1. decembra 1934, le nekaj dni po poroki princa Georgea in princese Marine. »Med listanjem znamenite revije, prvo številko so natisnili davnega 1842, sem presenečena opazila, da je cela stran posvečena bohinjski zaroki. Objavili so tudi fotografije narodnih noš, Karađorđevićeve in zaročenca, ki so nas počakali pod vilo. Dodali so dva čudovita posnetka Bohinjskega jezera. Avtorji prispevka hvalijo gorsko jezero, bogato z ribami, kjer se je mogoče kopati in voziti s čolnom. Posebej pripišejo, da je Bohinj le 15 milj oddaljen od Bleda, kjer imajo Karađorđevićevi poletno rezidenco,« pravi Melita Vovk, ki ima originalne fotografije zaroke.

Za posebno številko je madžarski slikar Philip Alexius de Laszlo portretiral grško princeso Marino in za zajetno revijo, s 185 stranmi, prispeval še nekaj drugih slik, tudi razpoložene svate med poroko v Westminstrski katedrali in grški poročni običaj. Objavljeni so tudi posnetki daril, ki sta jih mladoporočenca dobila z vsega sveta.

Nikoli oddano pismo

Da je bila zaroka resnično napoved dogodka leta, potrjuje tudi zapis na prvi strani avgustovske številke Glasu naroda, ki so ga v New Yorku izdajali slovenski delavci. »Ob 50. obletnici bohinjske zaroke sem že imela napisano pismo British Councilu, kulturni organizaciji, ki danes deluje v 110 državah sveta. Predlagala sem, da bi o dogodku na slovenskih tleh skupaj pripravili razstavo v Grand hotelu Toplice, hotelu moje tete Jule. Tudi zato, ker je bila princesa Marina v Veliki Britaniji zelo priljubljena, Bled pa so radi obiskovali tudi mnogi Angleži. A pisma nisem nikoli odposlala. Mislim pa, da je letos izjemna priložnost, da to storimo,« še pove vitalna Blejka.

Blejski župan Janez Fajfar pravi, da na Bledu neposrednih sledi o Karađorđevićevih ni, obstaja pa kamniti grb pri blejski farni cerkvi in pred leti je nekdo iz jezera potegnil mizo z njihovim grbom. Dvorec Suvobor, danes je tu Vila Bled, so podrli že leta 1936 in začela so se pripravljalna dela za kraljevsko palačo na temenu hribčka nad Vilo Bled. Pod načrte se je podpisal arhitekt Jože Plečnik, tudi avtor grba Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je osebno nadziral gradnjo Belvederja. Ta je bil zasnovan kot čakalnica za avdienco pri kralju, a po atentatu v Marseillu se gradnja palače ni začela. Princ George je avgusta 1942 kot pilot letala umrl v nesreči na Škotskem.