Sving glasbo in ples poznamo zlasti iz filmov, ki prikazujejo burno obdobje v ZDA med obema vojnama. Leta prohibicije, vzpon mafije, jazza, divjih zabav, neukrotljivih plesalcev in oblekic s frfotajočimi resicami. V 80. letih prejšnjega stoletja se je v Evropi znova začel uveljavljati, v Slovenijo pa ga je pripeljala peščica plesnih navdušencev pred približno desetimi leti. Dinamično druženje ob glasbi je preraslo v gibanje, ki ne pomeni le občasnega preplesavanja naučenih plesov, ampak že kar življenjski slog.
Ne potrebujete partnerja
Prve izkušnje plesalci nabirajo na tečajih, na katerih se naučijo osnovnih plesnih korakov in pravil, pridobljeno znanje pa s pridom uporabljajo na organiziranih občasnih ali rednih plesnih žurih. »Za prve korake svinga, ki se jih boste učili na tečajih, ne potrebujete nikakršnega plesnega znanja. Po mojih izkušnjah začetnikom največ preglavic povzroča tako imenovani puls, to je za swing značilno nenehno nihanje v kolenih,« pripoveduje Tom Čebular, učitelj svinga in predsednik Swing Kids, enega od plesnih društev, ki delujejo v Sloveniji. Najbolj živahna je scena v Ljubljani, dejavni so v Mariboru, Celju in od letošnjega poletja tudi na Obali.
»Po naših ocenah je v Sloveniji aktivnih okoli 200 svingerjev, vsako leto pa tečaje obiskuje od 40 do 50 novih plesalcev. Povedati moram, da je zanimanje za naš ples večje pri dekletih, zato morajo včasih počakati na prostega plesalca,« se nasmeje Tom in doda: »Vendar to ni težava, saj je ena od prednosti svingerske scene prav to, da k nam lahko pridete sami, ne potrebujete para. Pravzaprav so naša srečanja idealna priložnost za druženje in sklepanje novih poznanstev.«
Na tečaje se vpiše največ študentov, čeprav tudi starejši niso izjeme. »Najstarejša gospa, ki sem jo učil, je imela 60 let in je vztrajala kar nekaj časa, v povprečju pa so naši člani stari med 25 in 35 leti,« pravi Tom, ki sving plese poučuje skupaj s plesno partnerico Saro.
Obleka naredi svingerja
Na pomembnejših srečanjih se svingerji pražnje oblečejo, v slogu predvojnih ali zgodnjih povojnih let. Plesalci prisegajo na klasično obleko s širokimi, žakljastimi hlačami z visokim pasom, plesalke pa na lahkotne oblekice in urejene frizure z obveznim trakom, rožo ali mrežico v laseh. K opravi sodijo seveda tudi ustrezni čevlji, najboljši so z usnjenim podplatom in gumijasto peto.
V Ljubljani so plesalce svinga pod svoje okrilje vzeli na gradu Kodeljevo, v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) in v Unionu, kjer potekajo redna tedenska srečanja. »V Semu didžeji vrtijo modernejšo glasbo, iz 50. in 60. let, v Unionu starejšo, predvojno, na Kodeljevem pa mešanico obojega. Tako lahko res vsak poišče, kar mu najbolj ustreza. Trikrat na leto organiziramo festival svinga, takrat si privoščimo tudi živo glasbo. Naše zadnje odkritje je skupina Počeni škafi, ki preigrava neworleanški ulični sving,« za konec na ples povabi Tom.
Društva, kjer lahko plešete sving:
Swing Kids Slovenija, www.swingkids.si
Društvo Vintage, www.vintage.si
The SwingBrats Maribor, www.theswingbrats.com
Studio Dansa, www.studiodansa.com.
