Ob koncu januarja so se najvišje dnevne temperature zraka dvignile na 7 do 12 °C. Najnižje jutranje so bile od –1 do –6, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9 °C. V prvih februarskih dneh pa se je iznad zahodne Evrope nad Balkan in severno Sredozemlje razširilo območje visokega zračnega tlaka. Dolina s hladnim zrakom se je udrla globoko na jug vse do severne Afrike. Spet je prišlo nekoliko hladnejše vreme. Mogoče je sneženje.
Leska in jelša
Topli popoldnevi ob koncu januarja so sprožili začetek sproščanja cvetnega prahu, v celinskem delu države se pojavlja cvetni prah leske, v manjših količinah pa tudi jelše. V Primorju cveti leska, v zraku so tudi posamezna zrna jelše in cipresovk.
Marsikoga že srbijo prsti, da se pripravlja na pomlad, in prva semena cvetače, kolerabice, zelja, solat in drugih zgodnjih vrtnin so že našla prostor v pokritih rastlinjakih ali v zabojčkih na okenskih policah. Tla na prostem pa so še hladna, ob koncu januarja so bila še marsikje prekrita s snežno odejo, le na Primorskem so gola in so se ogrela na 6 do 7 °C.
Svečnica čista in jasna, Topla svečnica sneg in mraz prinese, Bolje je volka v hlevu imeti, |
Zgodnji pust
Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči, ki je na vrsti prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni (velika noč je med 22. marcem in 25. aprilom). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Praznovanje sega v predkrščansko dobo, izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Običaj se je kljub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljeval tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
In kakšno je bilo vreme v pustnem času v zadnjih trinajstih letih v Ljubljani?
Najtoplejši je bil v Ljubljani leta 2003 (4. marca), ko je bila povprečna temperatura zraka 6,5 °C, najvišja pa 12,2 °C. Podobno zgodnji pusti so bili leta 2008, 2005 in 2002. Maškare so šestkrat od leta 2000 odganjale zimo po suhem, še dvakrat pa je rahlo rosilo.
Svečan in svečnica
Februar je tu. To je drugi mesec v gregorijanskem koledarju. Ime je dobil po latinskem prazniku sprave in očiščenja. Izvirno slovensko ime zanj je svečan. Druga stara imena so: sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, süšec, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik, drujnik. Po mitološkem liku Vesni so ga imenovali tudi vesnar.
Napoved
V torek čez dan se bo pooblačilo, pihal bo jugozahodni veter. Ponekod v zahodni in južni Sloveniji bodo proti večeru občasno rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od –5 do 0, v alpskih dolinah do –9, ob morju okoli 1, najvišje dnevne pa od 4 do 10, v severozahodnih krajih malo nad 0 ° C.
V noči na sredo in v sredo bo nad naše kraje pritekal vlažen in hladnejši zrak. Spremenljivo oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami, lahko tudi zagrmi. Tudi po nižinah bo večinoma snežilo. Padavine bodo popoldne postopno ponehale in zvečer se bo od severozahoda zjasnilo. Tudi v naslednjih dneh bodo vremenske razmere nad Evropo razgibane. Prek severnega Sredozemlja bo potovalo več manjših ciklonskih območij, v višjih plasteh ozračja pa bo hladen zrak nad Evropo segal daleč proti jugu v Sredozemlje. V četrtek bo na Primorskem sončno s šibko burjo. Drugod bo sončna obdobja prekinjalo zdaj več, zdaj manj oblakov. Tudi v petek in soboto bo deloma jasno, jutra bodo mrzla. V nedeljo se bodo oblaki zgostili in v začetku tedna bo prevladujoči vzhodni zračni tok prinašal vlažen zrak in manjše padavine, po nižinah večinoma sneg, ponekod pa lahko tudi dež.
Po mrzlem jutru se je čez dan zaradi deloma sončnega vremena in tople zračne mase v višinah marsikje nenavadno močno ogrelo, dnevni temperaturni hod je ponekod po nižinah presegel 20 °C. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je temperatura z jutranjih –13 do popoldneva povzpela na 11,2, v Kočevju z –11,8 na 10,2, v Črnomlju z –9 na 12 in v Ilirski Bistrici z –8,5 na 12,2 °C. |