LJUBLJANA – Tudi slovensko javnost je pred dnevi pretresla vest o ugrabitvi dveletne deklice iz Srbije
. V središču Beograda so jo materi iz rok iztrgali trije francoski državljani in jo odpeljali v neznano. Drama se je za srbsko družino sicer končala srečno, a ne gre spregledati dejstva, da naj bi deklico našli na družbenem omrežju in jo ugrabili, ker naj bi bila na las podobna hčerki ene od ugrabiteljic, ki je želela na sodišču nekdanjemu partnerju DNK-testa dokazati, da deklica ni njegova.
Starši, ohranite zasebnost
Glede na to, da tudi (nekateri) slovenski starši fotografije svojih dojenčkov in malčkov radi izpostavljajo na spletu, s tem svoje otroke spravljajo v nevarnost – še posebej, če te fotografije lahko vidijo prav vsi uporabniki spleta. »Pri družabnih omrežjih, ki to omogočajo, je treba nastaviti zasebnost svojega profila samo na prijatelje. In seveda potem tudi paziti, koga dodajamo za prijatelje – ljudi, ki jih ne poznamo, gotovo ne,« je pojasnila Ajda Petek s točke osveščanja o varni rabi interneta in dodala, da je treba biti pri družbenih omrežjih, ki nastavitev zasebnosti ne omogočajo, še posebno previden pri objavah. »Zavedati se je treba, da lahko vsebine, ki jih objavimo, vidijo vsi uporabniki spleta, kar je ogromen javni prostor,« pravi.
Na vprašanje, kaj lahko v zvezi s tem še storimo, pa pravi, naj bodo starši pri objavi fotografij svojih otrok na spletu oziroma na družbenih omrežjih čim bolj zadržani. »Nekatere fotografije sploh ne sodijo na splet in naj raje ostanejo v zasebnem albumu ali na računalniku,« je prepričana. Tudi mediji lahko naredimo veliko, in sicer tako, da nekaj svojega prostora namenjamo nasvetom in svarilom glede varne rabe interneta. »Tudi učitelji lahko naredijo veliko, če se s svojimi učenci pogovarjajo o temah varne in odgovorne rabe interneta in novih tehnologij, morda posvetijo kakšno razredno uro varovanju zasebnosti na spletu,« je sklenila Petkova, ki za dodatne nasvete usmerja na spletno stran njihove točke.
Pri nas v zadnjih letih le ena ugrabitev
Pri policiji pa smo povprašali, koliko ugrabitev otrok so v zadnjih letih pri nas zabeležili, in prejeli spodbuden odgovor, saj so v preteklih letih obravnavali le en primer ugrabitve. Bilo je 2. avgusta 2011, ko je otroka ugrabil zamaskirani moški, ga odpeljal in zanj zahteval odkupnino. Okoli polnoči so ga prijeli, čez nekaj časa pa so ob cesti na obrobju Ljubljane našli tudi otroka. Kot smo takrat poročali, je šlo za Uroša Loža.
Ne ugrabitev, temveč odvzem mladoletne osebe
»Po do zdaj opravljenem preverjanju drugih primerov kaznivih dejanj ugrabitev ali poskusov ugrabitev, kjer bi bil žrtev otrok, nismo obravnavali,« nam je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za stike z javnostjo za področje kriminalitete. Ob tem pa kljub vsemu dodaja: »V Sloveniji sicer beležimo več pogrešanj otrok, ko eden izmed staršev otroka odpelje, vendar to ne moremo šteti za klasično ugrabitev, temveč kot odvzem mladoletne osebe. V takih primerih eden od staršev sicer protipravno odvzame otroka drugemu staršu, mu odvzame pravice do stikov in otroka odtuji ter zlonamerno onemogoča stike.«
