Obetajo se plohe in nevihte, vročine bo konec

LJUBLJANA – Po kratkotrajni osvežitvi je v prvih dneh avgusta nastopil že četrti letošnji vročinski val. V notranjosti Slovenije so bile temperature zraka blizu 34, na Primorskem pa do 36 °C.

Na območju slovenske Istre in Obale, kjer vlada velik vodni primanjkljaj, so padavine vsaj za nekaj dni omilile kmetijsko sušo, čeprav količina dežja v vegetacijski sezoni ostaja podpovprečna.

Nekoliko več dežja je v teh dneh padlo v severozahodni Sloveniji, med 40 in 50 mm. Pretoki rek po vsej državi se počasi zmanjšujejo in se bodo še naprej zmanjševali.

Spet sušni stres rastlin

Vegetacijski vodni primanjkljaj, razlika med referenčno evapotranspiracijo in padavinami, je na Obali in v slovenski Istri še vedno v klimatološki vrednosti ekstremne kmetijske suše, od 1. aprila vodni primanjkljaj že presega 415 mm.

Za nekatere vrste zelenjadnic je v prihodnjih dneh priporočeno ponovno namakanje.

V letošnjem vegetacijskem obdobju je bilo na Obali že 67 dni, ko je izhlapelo 5 ali več mm vode na dan, tudi na Goriškem jih je bilo 55, blizu 30 pa tudi v drugih predelih Slovenije, najmanj, 9, na Gorenjskem. To je krepko nad običajnimi vrednostmi. Na Obali je bilo podobno veliko takih dni le še leta 2003.

Septembrskih fig morda ne bo

Koruza je večinoma že odcvetela, nastopil je čas za formiranje in polnjenje zrn. V prihodnjih dneh je pričakovati, da bodo posevki znova v sušnem stresu. Že v prejšnjem vročinskem valu je rastline marsikje prizadel sončni ožig.

Z Vipavskega so poročali o sončnem ožigu na koruzi in na plodovih sadnega drevja, ponekod na Primorskem listje figovih dreves rumeni in odpada, kar pomeni, da septembrskih plodov ponekod morda sploh ne bo.

Posledice pa lahko vplivajo tudi na nastavek pridelka za naslednje leto. Pridelovalcem zelenjadnic vročina onemogoča sajenje na prosto za jesensko pridelavo. Tudi melone in lubenice se zaradi vročine pregrevajo, še preden dozorijo.

Stalnica letošnjega poletja je še naprej boj z lubadarjem, ki napada oslabljena drevesa smrek v gozdovih na območjih, ki jih je januarja 2014 prizadel žled, in povzroča ogromno škodo. Že maja in junija so tudi oljke ponekod dobile premalo vlage, zato se plodovi slabše razvijajo.

Koruzni hrošč zmanjša pridelek za polovico

Diabrotica virgifera je zelo nevaren koruzni hrošč in eden od najhujših škodljivcev koruznih posevkov. Hrošček oziroma njegove ličinke lahko zmanjšajo pridelek tudi za polovico.

Posamezne rastline se po napadu tega škodljivca začnejo polegati.

V Vipavski in Soški dolini so poročali o velikem številu odraslih primerkov v koruziščih. Še posebno so številni tam, kjer se koruza goji kot monokultura.

Koruzni hrošči intenzivno objedajo cvetove in svilo na koruzi ter mlade rastline pred kratkim posejane strniščne koruze.

Odrasli hrošči se najprej hranijo s cvetnim prahom in svilo, potem pa z zrnjem in listi. S tem povzročajo zmanjšanje asimilacijske površine in gluhost storžev. Najpomembnejši stadij razvoja koruznega hrošča je ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje na koreninah, objeda pa lahko tudi druge gostiteljske rastline.