ŠMARJE PRI JELŠAH – Poslopje, v katerem posluje občina Šmarje pri Jelšah, se že nekaj let počasi pogreza. Že prvi malo močnejši potresni sunek bi jo bržčas zrušil. Strokovnjaki za statiko so objekt večkrat pregledali, vsakič zapisali nekoliko drugačne ugotovitve, ki bi jih vseeno lahko strnili pod skupni imenovalec – zgradba ni primerna za javno službo in bi jo morali podreti. Toda občinske oblasti vztrajajo v njej, medtem ko so njihovi kolegi iz državne uprave (Upravna enota Šmarje pri Jelšah) ubrali varnejšo pot in se pred slabima dvema letoma rajši naselili v kontejnerje.
Brez pravih temeljev
Zgradba na Aškerčevem trgu 12 se je v tem času pogreznila za nekaj centimetrov in se nagnila na severozahodno stran. Pisala se skotalijo z miz, kozarci z vodo so dober kazalnik, kako ravno stoji zgradba, v katero vsak dan prihaja 23 zaposlenih v občinski upravi in vsaj trikrat toliko strank. Petdeset let staro poslopje sploh nima pravih temeljev, zato so jelšanski občinarji pred leti, ko so načrtovali gradnjo prizidka, zazijali, ko so jim statiki na mizo vrgli podatke o njihovem poslopju, ki se pogreza v zemljo, in jim predočili podrobnosti.
Zaposleni na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah so iz nekdanjih skupnih prostorov pobegnili že v začetku lanskega leta. Upravno enoto so namestili kar v kontejnerje, za njihov najem bo država v štirih letih plačala tri četrt milijona evrov. Je bila selitev res tako nujna oziroma ali je možno, da je glede na to, da občinske službe še vztrajajo v majavem objektu, tolikšna naglica morda le bila preuranjena? |
»Strokovnjaki ugotavljajo, da se objekt poseda in da je nevaren za opravljanje javne službe. Sam od sebe se najbrž ne bo podrl, toda če nastane potres... Ne glede na to bomo ostali v njem, dokler z upravno enoto oziroma državo ne najdemo skupne rešitve. Drugo in tretje nadstropje smo izpraznili,« pojasnjuje Jože Čakš, župan Šmarja pri Jelšah. Kajpak si najmanj želi, da bi nekega dne prišel v službo v prvo nadstropje, domov pa odšel iz pritličja. A denarja ni, občina pa tudi ne more poslovati kar na parkirišču.
Sodišče je premajhno
Z upravno enoto so skupaj izbirali najugodnejšo možnost – selitev v šmarski hram ali poslopje stare šole, nakar sta podpisali pismo o nameri za gradnjo nove upravno poslovne zgradbe, na tem pa je tudi ostalo. Trenutno je status quo. Novogradnje finančne razmere ne dopuščajo, kajti od nekod bi morali vzeli približno milijon evrov, stara šola, ki je v občinski lasti, ne pride več v poštev, v šmarskem hramu je država 45-odstotna lastnica, družbo pa ji dela ducat denacionalizacijskih upravičencev, ki od morebitnega posla nemara pričakujejo preveč. »Preostane nam še selitev v poslopje okrajnega sodišča pri kulturnem domu, toda tam je prostora manj in projekt bi lahko izpeljali samo v primeru krčenja občinske uprave,« pravi Čakš.
Kako zelo se torej mudi iz pogrezajoče se hiše? Ta se po zadnjih strokovnih dognanjih menda ne pogreza več toliko, toda kako dolgo še tvegati? Zgradba je tudi delno obnovljena, ima nova okna in vrata, uslužbenci pa so veliko bolj tiho, kot so bili, preden so izvedeli za fizična nagibanja občinske hiše. Župan Čakš je še pojasnil, da se je pogovoril z zaposlenimi, ki se kljub vsemu v službi (še) počutijo varno. V Šmarju pri Jelšah je sicer dovolj prostih stavb, a malo jih je primernih za javno službo.
