LJUBLJANA – V Skupnosti občin Slovenije se strinjajo s predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom, da je potreben razmislek, kam in kako z lokalno samoupravo v Sloveniji. Spremembe, ki bi pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem zmanjšale možnost tveganja koruptivnih dejanj, pa so po njihovem dobrodošle, a se ne sme posegati v avtonomijo občin.
Za nadzor in zmanjševanje koruptivnih dejanj
Šoltes je namreč danes predlagal nekatere izboljšave na področju ureditve razpolaganja občin z nepremičnim premoženjem, in sicer uvedbo možnosti ničnosti pogodb, ko so te sklenjene v nasprotju s predpisi, in uvedbo upravnega nadzora za postopke razpolaganja z nepremičninami nad določenimi zneski.
Ob njegovi ugotovitvi o možnosti tveganja koruptivnih ravnanj pri razpolaganju z nepremičninami pa na Skupnosti občin Slovenije (SOS) pravijo, da nekateri primeri iz preteklosti kažejo, da razpolaganje z nepremičninami očitno nasploh, tudi na državni ravni, predstavlja tveganje za koruptivna dejanja.
»Spremembe, ki bi zmanjševala tveganja za nastajanje koruptivnih dejanj tako na državni ravni kot lokalni ravni, so sprejemljive in dobrodošle, do trenutka, ko se obe ravni države obravnavata enakopravno in se ne posega v avtonomijo občin,« so zapisali na skupnosti.
Nov zakon ustvaril nove težave
Sicer pa je SOS, kot so zapisali, na vlado in pristojna ministrstva v zadnjih nekaj letih že večkrat naslovil pobude za skupen in nujen resen razmislek, kam in kako z lokalno samoupravo v Sloveniji. Po njihovih navedbah se je namreč pristojno ministrstvo ali služba za lokalno samoupravo v zadnjih letih intenzivno ukvarjala predvsem s črpanjem evropskih sredstev ter občasno z ustanavljanjem pokrajin, položaj in umeščenost občin v sistem pa sta bila postavljena v ozadje.
V zvezi s financiranjem občin v skupnosti ocenjujejo, da je veljavni zakon o financiranju občin rešil nekaj problemov, ustvaril pa tudi kakšnega novega (izguba finančnih sredstev za nekatere občine). Kot že takrat, pa tudi zdaj menijo, da bi bilo treba preveriti vse naloge, ki jih imajo občine v skladu s sprejeto zakonodajo, ter šele nato spreminjati veljavni sistem financiranja občin.
Zadolževanje
Računsko sodišče sicer ministrstvu za finance priporoča, naj v mejah svojih pristojnosti čim prej vzpostavi sprotno spremljanje poslovanja občin in s tem zagotovi vpogled v stanje poslovanja občin ter možnost pravočasnega ukrepanja, tudi pri spremembah pravnih podlag, ki urejajo financiranje občin.
Po prepričanju skupnosti pa že sedanji sistem financiranja občin omogoča nadzor ministrstva za finance, vsaj kar se zadolževanja občin tiče, zato je po mnenju skupnosti ustrezen.
