Občina ne obnovi jezu, zato bo jezero izginilo

KOČEVSKA REKA – Vaščani te kočevske krajevne skupnosti še kako dobro vedo, o čem govorijo, ko so črnogledi. Tu, na tem umetnem jezeru, ki je nastalo leta 1978 z zajezitvijo Reškega potoka, se je ekološka katastrofa že dogajala: leta 2003 je zaradi hude suše in dotrajane lopute na jezu skorajda povsem presušilo.

Le po zaslugi domačinov in ribičev Ribiške družine Kočevje se takrat ni spremenilo v gnijočo mlakužo, saj so z upadanjem gladine vode lovili in selili ribe, rake in školjke ter jih izpuščali v Kolpo. Največjo ceno so takrat plačale školjke brezzobke, ki so se v zgornjem, plitvejšem delu jezera sicer poskušale umikati z vodo, a je prehitro odtekala skozi loputo.

Že takrat je bilo jasno, da je nujna obnova celotnega jezu. »Problem so spoji,« pravi Mirjam Mikulič, gozdarka in vaščanka Kočevske Reke, ki živi ob jezeru: »Jez je porozen, tako da iz teh drobnih razpok in por teče majhen potoček.« Problem ni toliko v tem, da bi jez, ki so ga zgradili na mestu nekdanjega mlina, popustil in bi voda s seboj odnesla nizvodno cesto, most in vojaško bazo.

Največja težava je, da se gladina jezera opazno niža zaradi izparevanja in predvsem zaradi odtekanja vode skozi jez, dotok pa je majhen: potoček ima malo vode, dežja pa po navadi tudi ni dovolj. »Poleti, med sušo, lahko gladina vode v enem mesecu upade tudi za pol metra,« pravi Mirjam Mikulič, ki razmere opiše še drugače: »To naše jezero, ki sicer meri 18 hektarjev in je v zgornjem delu plitvo, se lahko zmanjša tudi za polovico ali več.«

Niti orla ne bi bilo

»Na visokem krasu je pomembna vsaka voda, toda jezero v Kočevski Reki je izjemno pomembno,« pravi gozdar in ornitolog Mirko Perušek in nadaljuje: »Če ne bi bilo te stoječe vode, tu ne bi bilo številnih vrst ptic, niti selivk, ki se tu ustavljajo, predvsem pa tu ne bi gnezdil orel belorepec, ki se hrani z ribami, ki se zadržujejo v zgornjih plasteh jezera.« To območje je bilo dolgo edino slovensko gnezdišče te ogrožene in zavarovane ptice.

Bogat je tudi vodni živalski svet, saj so v relativno nedotaknjenem jezeru ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki jelševci. Pomemben habitat je prav tako okolica, ki je razglašena za gozdni rezervat in meri 51 hektarjev. Sestavljen je iz različnih manjših ekosistemov: travnikov, gozdnega roba, jezera … To pomeni, da je raznolikost živalskega in rastlinskega sveta na tem območju še toliko večja. Tu, za ilustracijo, so pred leti našteli 15 vrst kačjih pastirjev, k vodi pa prihajajo tudi medvedi, jelenjad, volki … »Ta mir in ekološka raznolikost privabljata različne živalske vrste,« pravi Mirko Perušek.

»Že vrsto let opozarjamo, da bi bila velika ekološka katastrofa, če bi jezero izginilo,« je jasen Zlatko Ficko, kočevski svetnik in prebivalec Kočevske Reke, ki je s sokrajani dosegel, da so na občini Kočevje začeli postopke za legalizacijo. Nastalo je v času zaprtega območja in ga uradno sploh ni bilo. »Zdaj je legaliziran jez, postopki za legalizacijo jezera, ki so dolgotrajnejši, pa še potekajo,« pravi Ficko.

Toda namesto da bi občina Kočevje pohitela s postopki za obnovo jezu, v letošnjem predlogu proračuna ni 80.000 do 90.000 evrov, koliko bi potrebovali za ureditev tega. »Morda so za to krivi štirje kvadratni metri zemljišča, kjer stoji jez in ki so zasebna last,« pravi Ficko, ki dodaja, da bi ta problem lahko – če bi bila volja – rešili v 14 dneh. Tako pa sanacija, dodaja sogovornik, ni predvidena v letošnjem proračunu in tudi ne v prihodnjih, ker ta investicija ni zapisana v načrtu razvojnih programov.

Na občini Kočevje pravijo, da za obnovo jezu letos res ne bo denarja, ker še nimajo gradbenega dovoljenja. Druga potrebna dokumentacija je pripravljena, vendar še nimajo pridobljene pravice za gradnjo na vseh površinah, kjer stoji. Kdaj bodo začeli obnovo, ni jasno, zato, pravijo, »je nesmiselno rezervirati sredstva v proračunu, saj se ne ve, kdaj se bo projekt dejansko lahko začel«.

Občina: Saj ni tako slabo

Dodajajo, da »niso povsem resnične špekulacije, da je jez v izjemno slabem stanju in tako rekoč tik pred porušitvijo, kot želijo prikazati nekateri posamezniki«. A naši sogovorniki niso opozarjali, da se bo porušil, temveč da ob straneh in skozenj pronica voda, tako da v sušnih obdobjih občutno pade gladina vode. To pa lahko pripelje do ekološke katastrofe.

Na občini Kočevje pravijo, da stanje ni tako slabo, in citirajo študijo: »Glede na vse ugotovljeno v sklopu opravljenega pregleda lahko zaključimo, da je konkretna jezovna zgradba kljub starosti in osnovnemu neregularnemu pristopu h gradnji še v tako dobrem stanju, da jo je smiselno ohranjati ter jo je v smislu zahtev projektne naloge, seveda z izvedbo določenih nujnih sanacijsko-ojačitvenih posegov, možno nadgraditi (predvideno za okoli 1 meter).«

Zlatko Ficko še dodaja, da je jezero v Kočevski Reki pomembno tudi zaradi požarne varnosti, saj je bilo ob gorenju podrasti pri Osilnici izjemno priročen vodni vir, kjer so helikopterji zajemali vodo. Poleg tega je občina Kočevje med partnerji naravovarstvenega projekta Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko – LIFE Kočevsko, ki je vreden 2,2 milijona evrov in je tesno povezan z orlom belorepcem in jezerom v Kočevski Reki. Ficko se sprašuje: »A kaj bo, če jezera ne bo več?«