LJUBLJANA – V državnem zboru (DZ) so danes s slavnostnim sprejemom, ki ga je gostil predsednik DZ Milan Brglez, zaznamovali 25. obletnico prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji. Vabljeni so bili delegati skupščine v mandatu 1990–1992 in zdajšnji poslanci.
»Velika volilna udeležba je izražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji in demokratičnih spremembah,« je dejal Brglez. Po njegovih besedah se je z demokratičnimi volitvami in ustanovitvijo večstrankarske skupščine začelo novo zgodovinsko obdobje Slovencev in slovenske države.
Vizija je bila jasna
Udeležence sprejema so nagovorili tudi takratni predsedniki družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela, Ludvik Toplak, Ivan Bizjak in Jože Zupančič. Toplak je opozoril, da smo v 25-letnem razvoju že na začetku spregledali, da je poleg politične in gospodarske tranzicije enako pomembna profesionalno vrednostna tranzicija. Toplak je še posebej izpostavil skrb za pravičnost, ki je gradnik socialne države. Po njegovih besedah so za obstoj države poleg pravnih konstitutivnih elementov potrebni še drugi dejavniki, kot so stabilno gospodarstvo, kultura, permanentna volja imeti svojo državo in srečni državljani.
Naj spomnimo Volitve za predsednika in člane republiškega predsedstva ter za delegate družbenopolitičnega zbora in zbora občin tridomne skupščine so potekale 8. aprila 1990. Nekaj dni kasneje, 12. aprila, so potekale še volitve za delegate zbora združenega dela, ko so bile tudi občinske volitve. Na volitvah v skupščino so zmago dosegle stranke, združene v koalicijo Demos, ki so nato sestavile vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Za predsednika predsedstva so volivci izbrali Milana Kučana. Prva demokratično izvoljena skupščina je pozneje zagotovila sprejem zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije. |
Bizjak je poudaril, da je bila vizija prelomnih dogodkov pred 25 leti jasna: človekove pravice, pravna država in tržno gospodarstvo. Pri tem je kot ključno izkušnjo tistega časa izpostavil težko doseženo enotnost v takratni skupščini in politiki nasploh o najpomembnejših vprašanjih osamosvojitve. Zupančič pa je spomnil na pomen takratnega zbora združenega dela, ki je imel vlogo opozicijskega zbora, kljub temu pa se je izkazal s svojo ustvarjalnostjo pri sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje. Dodal je, da bi delegati skupščine v mandatu 1990–1992 zaslužili večjo pozornost, kot so je bili deležni doslej.
Potrč: Ne glede na politične barve so vsi mislili enako
Sprejema v državnem zboru, ki je potekal v veliki parlamentarni dvorani, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je bil takrat skupščinski delegat. Slovesnost je popestril nastop mladinskega pevskega zbora ljubljanske osnovne šole Franceta Bevka. Predsednik skupščine SRS v času pred prvimi demokratičnimi volitvami Miran Potrč je v izjavi po sprejemu spomnil, da je volitve omogočil »prejšnji sistem, ki je dovolil nove stranke in večstrankarske volitve«. Za današnjo demokracijo ocenjuje, da je »veliko bolj na papirju kot pred 25 leti«. »Takrat smo o demokraciji govorili manj, smo se pa bolj pogovarjali, dogovarjali in se tudi marsikaj dogovorili,« je dejal. Ob tem je dodal, da so takrat ne glede na politične barve mislili enako »in to bi morali doseči tudi danes«.
Nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik pa je obžaloval, da država danes ni tam, kjer je pred 25 leti upal, da bo. Po njegovem prepričanju je namreč veliko priložnosti ostalo neizkoriščenih. Sam najbolj obžaluje in pogreša pripravljenost, da bi z odkrito besedo in dovolj časa naredili resno analizo, kaj smo v teh 25 letih naredili napačnega. Po njegovih besedah si bomo namreč morali odkrito priznati, »da smo ob dobrih stvareh, ki smo jih naredili ob nastajanju slovenske države, naredili tudi veliko napak, sicer se bomo vedno znova vrteli v začaranem krogu«.
