KRŠKO – Opravljeni stresni testi, ki so bili izvedeni na podlagi tistih po jedrski nesreči v Fukušimi, so pokazali slabo pripravljenost na izredne razmere, to pa je po besedah Jana Haverkampa iz Greenpeacea posledica varčevanj. O vprašljivi varnosti slovenske nuklearke so ob 30-letnici nuklearne katastrofe v Černobilu spregovorili na Valu 202.
Poleg tega je nuklearka na potresno najbolj ogroženem območju, kar pomeni še dodatno nevarnost. Glede tega pa po besedah mednarodnih strokovnjakov Slovenija tišči glavo v pesek. »Pri jedrski varnosti ne bi smelo imeti finančno stanje nobenega vpliva,« vodilnim v državi sporoča Greenpeace.
»Finance so del relnosti«
Tako odgovarjajo pristojni, ki sicer poudarjajo, da se zavedajo nevarnosti in potrebnih ukrepov. Načrt za posodobitve je pripravljen, le vključiti ga je treba v trenutni finančni načrt. Zdaj velja, da bo v obstoječi obliki nuklearka delovala še do leta 2023, pri čemer je verjetnost nesreče izredno majhna, pravi Andrej Stritar iz Uprave RS za jedrsko varnost.