Ob mogočnih duglazijah so slavili gozd (FOTO)

Mednarodni dan gozdov je bil po zaslugi Zavoda za gozdove Slovenije in sosednjih enot nepozaben. Slovesnost in strokovne predstavitve so potekale v urbanem gozdu MO Celje, udeležili pa so se ga predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter številnih povezanih ustanov. V dih jemajočem Mestnem gozdu Pečovnik s kar 210 krepko čez 60 metrov visokimi drevesi duglazijami, za katerega skrbi mesto z ekipo strokovnjakov ZGS OE Celje pod vodstvom Aleksandra Ratajca, pa so pripravili enega najizvirnejših dogodkov na naših tleh doslej.

Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov je bila Gozdovi in inovacije. »Poleg razvoja tehnologije in raziskovalnih metod, s katerimi ugotavljamo številne nove potenciale in koristi, ki nam jih zagotavljajo drevesa in gozdovi, lahko na gozdno inovativnost gledamo tudi z drugih vidikov,« je v nagovoru povedal predstavnik ZGS mag. Robert Hostnik.

Vesela druščina ob Barbari Celjski

»Pred skoraj 30 leti smo se s kolegi poigravali z vprašanjem, ali je gozd lahko tudi blagovna znamka. Videli smo neizkoriščene možnosti gozdov v okolici mesta z vidika njihovih socialnih funkcij. V poznejših letih smo se projektom Mestni gozd Celje, ki je temeljil na razvoju inovativnih pristopov pri pravnem varovanju gozdov, usklajevanju javnih in zasebnih interesov, razvojem rekreacijske in izobraževalne infrastrukture ter prilagojenim upravljanjem gozdov zelo približali tej ideji. Danes je Mestni gozd Celje prepoznavna značilnost mesta in primer dobre prakse. V gozdu največjih dreves v Sloveniji gre za najvišjo, rekordno, 6702 centimetra visoko pečovniško duglazijo, tudi vse njene sosede so krepko višje od 60 metrov, kar je dvakrat toliko kot višina običajnih odraslih dreves slovenskih gozdov. Njihove izjemne višine smo prvič ugotovili z lidarskimi posnetki terena, kasneje smo jih izmerili še s sodobnimi instrumenti. Na ta gozd, edinstven v naši deželi, smo lahko zares ponosni.«

Orjaške duglazije že več kot 140 let v Pečovniku

Kristjan Smrdej se je predstavil s tako imenovanim hang drumom.

Svila med debloma

Osrednji dogodek letošnjega mednarodnega dneva gozdov so poimenovali z novo besedo gozdovanje, ki je še ni v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Opisali so jo kot »biti zavedno prisoten v gozdu in z gozdom; čutenje in zavedna zaznava gozda; odprtost za gozdni navdih; udeležba na dogodkih v gozdu, ki spodbujajo njega zavedanje in čutenje«. Dogodek ob letošnjem prazniku je opisal predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren: »Gozdovanje pomladi je zgodba o gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, gotovo najboljša v naši deželi, ki je strokovno podkrepljena, kulturno in ekološko obarvana.«

Boštjan Hren, glavni organizator dogodka

Dogajalo se je ob planinski stezi, z začetkom ob vznožju hriba Pečovnik pri – po nekdanjih meritvah – najmogočnejši duglaziji. Tam so prireditelji izrazili dobrodošlico z nastopom Gozdarskega okteta, ki ga vodi Marko Lekše. Več kot 100 zbranih je pozdravila kraljica Barbara Celjska z vitezom zaščitnikom ter z nekoliko srednjeveške zgodovine spomnila na pomen umnega gospodarjenja z gozdovi in naravo. Pol ure hoda navkreber so se obiskovalci ustavili pri najvišjem drevesu Slovenije, duglaziji (Pseudotsuga menziesii), kjer so poleg predstavnika lokalne skupnosti, domačega župana Matije Kovača in direktorja ZGS Gregorja Daneua svoje povedali še gozdarski strokovnjaki.

Navdušili pa so še izjemni umetniki; z zvoki posebnega tolkala hang druma Kristjan Smrdej, z umetniško besedo dr. Vesna Vilar, dih jemajoče akrobatske prizore ob mistični glasbi pa je prikazala mlada Ljubljančanka Ronja Štrukelj Kreč s plezanjem na svilo med dvema mogočnima debloma duglazij do višine več kot 15 metrov.

Ronja Štrukelj Kreč in njen ples med krošnjami

Romantični sprehod do prizorišča tretjega sklopa dogajanja pri Lipšekovi kapeli pa je bilo treba konkretno pretegniti noge in doživeti strokovno predstavitev mag. Mateja Tajnikarja o uporabi novih tehnologij pri usmerjanju razvoja gozdov. Prikaz kartografiranja in snemanja z dronom je prepričal laike in strokovnjake o napredku pri gospodarjenju z gozdovi in hitrim odkrivanjem poškodb površin. Proti vrhu planote je bilo mogoče občudovati Alejo drevesnih varuhov, glinenih skulptur na deblih duglazij, umetniško delo Neje Mete Rojc.

Že tako polni vtisov in doživetij so prireditelji mislili na vse, tudi na gozdarsko malico, ki so jo v lepem vremenu postregli ob poti prav na vrhu Mestnega gozda Pečovnik. Na več kot le praznični dan, ki so ga pripravili z odliko, je tako lahko ponosen prvi med organizatorji Boštjan Hren s celjske območne enote z ekipo sodelavcev. 

Glinene skulpture je na aleji duglazij ustvarila Neja Meta Rojc.