Vročina, ki se je začela ob koncu prve dekade junija, se je še stopnjevala in je bila najhujša prejšnjo sredo, ko so se temperature zraka povzpele tudi čez 35 °C. Le na Primorskem je bilo podobno vroče tudi še v četrtek. Toplotna obremenitev je bila zelo velika.
V četrtek je vročina začela popuščati. Vročinski valovi se pri nas junija pojavijo vsaj vsako drugo leto, a po navadi v drugi polovici meseca. Tudi lani smo imeli junija podoben vročinski val.
Začel se je 15. in je trajal do 22., 19. junija se je v Ljubljani segrelo na 34,6 °C. Izrazit vročinski val smo imeli tudi junija 2003. Takrat se je vročina nadaljevala tudi v drugi polovici meseca. Junijski vročinski rekord (35,6 °C) je bil izmerjen v Ljubljani 11. junija 2003, v Novi Gorici pa 12. junija 2003 (37 °C). Očitno smo ga letos v Ljubljani presegli, saj smo 11. junija izmerili 36,4 °C.
Od nedelje je nad Italijo vztrajal plitev ciklon, ki je vplival tudi na vreme pri nas. Z vzhodnimi vetrovi je dotekal k nam precej hladnejši zrak.
Najvišje dnevne temperature zraka so se z vročih 35 °C spustile na 20. Od četrtka bo vse manj možnosti za padavine in temperature bodo postopno spet dosegle 25 °C.
Kako napovedujemo neurja in točo?
Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih lahko meteorološki modeli dokaj dobro napovejo. Vendar pa ni možno niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete.
Radar je sistem za lociranje teles z osvetljevanjem z elektromagnetnimi valovi. Ime je angleški akronim za RAdio Detection And Ranging. Prizemna jakost padavin je definirana kot prostornina padavin, ki v časovni enoti pade na vodoravno ploskovno enoto.
Meteorološki radarji merijo odboj radarskih valov na delcih v atmosferi. Radarski valovi (z valovno dolžino od 3 do 10 cm) se najbolje odbijajo na dežnih kapljicah v oblakih. Več je kapljic, več valov se odbije, večja je t. i. radarska odbojnost. Tako lahko iz izmerjene radarske odbojnosti sklepamo na jakost padavin.
Pri določanju absolutnih vrednosti padavin si zato pomagamo s klasičnimi meritvami padavin pri tleh. Vremenska radarja Agencije RS za okolje na Lisci in na Pasji ravni sproti merita padavine nad Slovenijo in njeno bližnjo okolico.
Sestavljena radarska slika prikazuje razporeditev in jakost padavin, izmerjenih vsakih 10 minut. Sliko si lahko ogledate na spletni strani ARSO: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/radar.gif
Vročinski stres rastlin
Rastlinske vrste so različno odporne proti stresu, vse pa so med razvojem in rastjo večkrat izpostavljene različnim stresnim dejavnikom. Ob prvem letošnjem vročinskem valu s temperaturami zraka nad 30 °C so bili kmetijski posevki, zlasti koruza in vrtnine, še neutrjeni za izpostavljenost ekstremnim temperaturnim razmeram.
Po hladnem obdobju v zadnji dekadi maja, ko je rast posevkov za nekaj dni skorajda obstala, je v prvi dekadi junija sledil preobrat vremena s prvim vročinskim valom, ki je rastline znova potisnil v stres, tokrat vročinskega.
Učinek vročinskega stresa je stopnjevala še slaba preskrba tal z vodo.
Voda v tleh se je ob močnem izhlapevanju do konca prve dekade junija že močno izčrpala in je postala rastlinam težko dostopna, zato je bilo potrebno namakanje.
Idealno za košnjo
Visoko izhlapevanje in visoke temperature zraka so bile idealne za košnjo. Trava je bila ponekod že ostarela, saj je zaradi neugodnega vremena ni bilo mogoče pokositi in posušiti ob pravem času. Zaradi visokih temperatur zraka se je ob košnji povečala nevarnost ožigov travne ruše.
Nepokošena travišča so ob koncu prve junijske dekade ostala le še na hribovitih območjih. V severovzhodni Sloveniji so ječmenovi posevki do konca dekade prešli v voščeno zrelost.
V podobni fazi zorenja je bil ječmen tudi na Vipavskem in Goriškem, drugje po Sloveniji pa je zaostajal le za nekaj dni. Temperaturne razmere za zorenje ječmena so bile ugodne, pšenica pa se je po cvetenju oziroma v obdobju nalivanja zrnja že znašla v vodnem primanjkljaju.
Koruza je v rasti zaradi nizkih temperatur in pozneje vročine nekoliko zaostala. Stebla so dosegla višino od 40 do 50 centimetrov in so razvila od šest do sedem listov.
17. junij 2010
Močno neurje s točo je okoli 17. ure prizadelo širše območje Grosuplja. Toča je ponekod dosegla velikost kokošjega jajca in povzročila veliko gmotno škodo. Na meteorološki postaji v Grosuplju so zabeležili več kot 50 mm padavin v 25 minutah. Napoved:
V sredo bo pretežno oblačno, na zahodu bo več sonca. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Razmeroma sveže bo. V četrtek bo spet več sonca in topleje.
Napoved od 19. do 24. junija
Ciklonsko območje se bo v četrtek pomaknilo nad osrednji Balkan. Nad našimi kraji se bo okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Ob koncu tedna ali v začetku prihodnjega tedna nas bo od zahoda predvidoma dosegla naslednja vremenska motnja, nad našimi kraji bo možen nastanek ciklonskega območja.
V četrtek in petek bo precej jasno in topleje. Ob koncu tedna ter v začetku prihodnjega bo spet več oblačnosti, predvsem popoldne in zvečer se bodo pojavljale krajevne padavine. Še malo topleje bo, najvišje temperature bodo od 25 do 30 stopinj C.
Če junija sonce pripeka,
vmes dežek pohleven rosi,
ni treba se bati nam teka,
obilo nam zemlja rodi.