Ob dežju po hiši 
brodijo v škornjih

VRTOJBA – »Z živci sem že čisto na koncu. Sem se mislil kar usesti v vodo in počakati. Res ne vem več, kaj naj naredim.« V tako brezupnem položaju se je znašel Vrtojbčan Ilario Michelizza, ki skupaj z ženo in taščo živi v hiši na Cesti na Čuklje. Kar težko je verjeti, da ob malo večjem deževju od vseh hiš voda poplavlja le njegovo. Pa ne zaradi tega, ker bi ta stala na močvirnatem območju ali ob potoku oziroma reki, temveč zaradi preozke in nepravilno speljane cevi, v kateri se pretaka deževnica. »Razumel bi, če bi imeli poplavo, ko bi bilo vode po Vrtojbi preveč, ne pa ob vsakem deževju. Smo na koncu z živci, kot da bi se zaletavali ob zid,« še potoži Ilario.

Oktobra lani se je na cesti ob njegovi hiši v zgolj nekaj urah po deževju nabralo za okoli 30 centimetrov vode. Seveda si je ta začela iskati vsako prosto pot. Na srečo so se v vseh teh letih pri sogovorniku doma zelo dobro pripravili na nevarnost poplavljanja, saj so dodatno ojačali okno, ki iz pritličja meji na klet s kurilnico. Pred vhodom v garažo in na zaprto teraso za hišo pa so namestili posebno pregrado, ki jih lahko pogosto videvamo predvsem v Benetkah. Kot da voda iz ulice ne bi bila že dovolj velik problem, pa v hišo udari tudi podtalnica. Pot si poskuša najti prek cevi v kurilnici. Pod njimi, kot nam je pokazal Ilario, za zbiranje vode stoji stari kuhinjski lonec, ob tem pa se spomnil še, kako hitro je drla v kurilnico pred dvema letoma in pol. »Petindvajsetlitrska kanta se je napolnila v 15 sekundah,« ponazori.

Zaradi vsega si 53-letnik z domačimi v zadnjih letih ne upa več niti na dopust, saj nikoli ne ve, kdaj bodo doma spet imeli poplavo. Hiša je, kot še nadaljuje, stara 40 let, pri čemer doda, da v preteklosti z vodo nikoli niso imeli toliko težav. »Kaj takega se je dogajalo na vsakih pet let, ko so bila huda neurja, danes pa se na vsaka dva meseca,« pove in nadaljuje, da so se težave začele pogosteje pojavljati, ko so v njegovi bližini zrasle novogradnje. Z vodo oziroma podtalnico imajo nekaj težav ob močnejših deževjih tudi njegovi sosedje, a nihče toliko kot naš sogovornik.

Zaraščeni jarek

V vsem tem času je seveda poskušal ugotoviti, kje je srž problema. Peljal nas je do bližnjega jarka, ki poteka vzdolž sosedove delavnice, in nam razložil, da bi moral biti ta precej bolje vzdrževan. Že na lastne oči smo se lahko prepričali, da je ves zaraščen s travo in trsjem ter napolnjen z vodo. »Ko je veliko dežja, gre voda čez rob in teče po ulici mimo naše hiše. Na srečo ima drugi sosed hišo postavljeno malce višje, tako da nima težav,« pravi in dodaja, da je hotel dračje počistiti sam, a ga je ta isti sosed nagnal. Prepričan je, da če bi bil jarek dobro vzdrževan, se voda v cevi, kamor se izteka, ne bi zamašila oziroma bi lahko deževnica normalno tekla naprej.

Večkrat se je obrnil na župana občine Šempeter - Vrtojba Milana Turka, a kaj več od njegovega obiska, kot pravi, ni dosegel. »Včeraj sem mu poslal dopis, naj si obuje škornje in si pride sam to pogledat,« se nekoliko pošali. Priznava, da je problem tudi v državi, ki bi morala prvenstveno poskrbeti za lastne vodotoke in tudi nekaterih Vrtojbčanov, ki bi, če bi se občina lotila sanacije, nasprotovali prodaji nekaj metrov lastne zemlje. Se mu pa zdi pretiran izračun ureditve te problematike, ki naj bi občino stala 300.000 oziroma 400.000 evrov. »To bi se dalo narediti precej ceneje,« je še prepričan sogovornik, ki že s strahom čaka na posledice novega deževja.

Na potezi spet najprej država

Na občini se, kot nam je povedal Turk, problema še kako dobro zavedajo. Pravi, da gre na širšem območju, in ne samo na tistem, kjer živi Ilario, že za nekaj desetletij star problem zaradi neustrezno urejenega urbanega odvodnjavanja meteornih voda in tudi neurejenega državnega vodotoka, v katerega se stekajo meteorne vode. Glede omenjenega jarka, ki so ga uredili po zasutju odlagališča odpadkov pred več desetletji, je pojasnil, da se voda iz njega steka v cev premera 60 centimetrov, ki nato teče pod zemljo ob ulici, na kateri stoji Ilarijeva hiša, nato pa prečka cesto in se pod sosedovo hišo izlije v Vrtojbico.

»Vkopana cev ima premajhen premer in ne dovoljuje zadostnega pretoka meteornih voda ob velikih nalivih. Zato se voda iz jarka namesto v že polno cev prelije na asfaltirano ulico in ogroža dvorišče in pritlične prostore stanovanjske hiše občana. Prav tako zaledne vode ogrožajo druga dvorišča in objekte,« razloži župan in zanika, da občina ne ukrepa. Med drugim je ta že na svoje stroške izdelala projektno dokumentacijo za ureditev urbanega odvodnjavanja na tem območju, a kaj ko so pred tem »nujni in prednostni posegi« potrebni na 500-metrskem vodotoku, ki pa je v lasti države. »Po projektni dokumentaciji so ocenjeni stroški potrebnih posegov na državnem vodotoku 300.000 evrov, zatem mora tudi občina urediti meteorno kanalizacijo v ulici in jarke po travnikih. Tudi ta naložba bi bila vredna okoli 300.000 evrov. Trenutno se dogovarjamo z agencijo za okolje, da naložbo v ureditev 500-metrskega vodotoka uvrsti med načrte in v državni proračun. Najverjetneje zadeva ne bo kmalu urejena zaradi znanih finančnih in drugih problemov urejanja državnih vodotokov,« ne preveč optimistično napoveduje župan.

Ilariu so zato, dokler se problem ne reši, zagotovili pomoč tudi prek občinske civilne zaščite »in mu na reverz izdali kovinsko pregrado, ki zaščiti njegovo stanovanjsko hišo pred vdorom vode ob nalivih«. Turk priznava, da to seveda nikakor ne more biti trajna rešitev, glede odkupa zemljišč pa ocenjuje, da je to možno storiti, »seveda pa se lahko pri marsičem zaplete«. »Na primer pri ceni zemljišč,« še pravi župan in zaključuje, da ima občina vsekakor namen rešiti omenjeni problem: »Za to v proračunih zagotavljamo potrebna sredstva, ni pa vse odvisno zgolj od tega.«