Ob biserni poroki izdala knjigo

Okrogli zakonski jubilej je lep dogodek za slavljenca in njune najbližje. V družini bisernih jubilantov Marije in Franca Kosa, po domače Jeronovih, iz Studenc pri Ponikvi so ta dogodek kronali kar z izdajo knjige Moji spomini, ki jo je napisala mama Marija, za objavo pa pripravile hčerki Štefanija Kos Zidar in Bernarda Pečečnik ter oblikovalki Petra Pižmoht in Veronika Cvetko.

»Vsakokrat ko jih preberem, odkrivam veličino svoje mame, pogumne in pokončne slovenske žene. Zanimivo je, ko opisuje dogodke svojega življenja, kako podrobno se jih spominja. Spomini so nastali na pobudo sestre Bernarde, ki je mamin rokopis spremenila v tiskano besedo,« razloži Štefanija.

Jubilejno biserno poroko ali 60 let skupnega življenja sta zakonca potrdila pred oltarjem petrovške bazilike, kjer sta se tudi poročila in si izrekla slovesno zaobljubo. 
Ponovitveni poročni obred je bil nadvse slovesen, mašo so darovali kar trije duhovniki, in sicer župnik Tone Krašovec iz domače župnije na Ponikvi pri Žalcu, brat in stric Franci Brecel in duhovnik župnije Petrovče, pater Ivan Arzenšek - Vanč. 
Triinosemdesetletna Marija Kos (rojena Brecl) se je rodila v Črnovi pri Velenju, v številni kmečki družini. Po poroki, ko se je preselila v Studence, je bila zelo iskana kuharica za ohceti, druga praznovanja in sedmine. Njena odlika je tudi lepa pisana beseda, zato jo krajani večkrat poprosijo, da napiše kakšen govor, za slovo od pokojnika, denimo.

Mož Franc Kos, ki je od Marije tri leta starejši, se je rodil kot zadnji, osmi otrok. Ima smisel za organizacijo in delo z ljudmi, za lepo in urejeno okolje ter glasbo. Pri Kosovih so že od nekdaj doma glasba, igranje na različne inštrumente in veselje do petja. Med letoma 1961 in 1993 je bil cerkveni ključar, organiziral je nabavo dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, rekonstrukcijo farovškega hleva v etnološki muzej in temeljito obnovo farne cerkve.

Zakoncema Kos se je rodilo osem otrok, Franci je umrl že kot otrok, to je najbolj žalosten dogodek njunega skupnega življenja. Sta pa vesela, da sta preostalim otrokom omogočila šolanje in še nižjo glasbeno izobrazbo, za kar so jima nadvse hvaležni, posebno radi se spominjajo skupnih praznovanj. Za božič in veliko noč je njihova mama znala pričarati slovesno vzdušje in speči najboljšo potico na svetu. 
»Ob večerih, ko smo se otroci greli na krušni peči, je ate Franc vzel v roke harmoniko ali pa sedel za klavir in spremljal naše družinsko petje slovenskih ljudskih in nabožnih napevov,« še pove Štefanija, mati izvrstnih citrark Neli in Karmen Kos Zidar. Kot družina, v kateri je že 18 vnukov in pravnuk, še vedno radi zapojejo in zaigrajo skupaj, že večkrat so nastopili na prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo.