V zadnjem času nas skrbi nihanje iz zelo vodnatega leta 2010 do dveh zelo sušnih let 2011 in 2012. Lani je bila meteorološka suša tako obsežna, da je bila razglašena za naravno nesrečo, ki je slovenskemu kmetijstvu povzročila zelo veliko škodo.
Pomanjkanje padavin je bilo najbolj pereče na Obali, kjer je trajalo od oktobra 2011, ko je bil na tem območju zadnji obilnejši dež, sušne razmere pa so se v vegetacijskem obdobju 2012 le še stopnjevale. Na Primorskem je bilo od 1. aprila do 30. avgusta 67 odstotkov dni suhih, le sedem dni je bilo dežja več kot 10 mm.
Drugod po državi je kmetijsko sušo stopnjevalo sušno obdobje z vročinskimi valovi, ki je trajalo od zadnje tretjine junija do konca avgusta. V obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 je na Obali padlo le sedem odstotkov dolgoletnega povprečja padavin, na Goriškem 33, v osrednji Sloveniji 57, na Dolenjskem 43, na Celjskem 48, v Podravju 69 in v Prekmurju 78 odstotkov.
Snežna odeja obnavlja podzemne zaloge
Na območju dinarskega krasa so se zaradi taljenja snega in povečanega napajanja z infiltracijo padavin obnovile zaloge podzemnih voda. Izdatnosti izvirov tega območja so v razponu od srednjih do nadpovprečnih zalog podzemnih voda. Na območju visokega alpskega krasa so zaloge podzemnih voda običajne za ta letni čas, zaradi debele snežne odeje pa je v prihajajoči pomladi s povišanimi temperaturami zraka pričakovati taljenje snežnih zalog in s tem dvig podzemne vode. Zaradi ugodnejših vremenskih razmer so se vodonosniki po dolgotrajnih nizkovodnih razmerah iz preteklega leta obnovili povsod po Sloveniji. V delih vodonosnikov ob Muri, v Spodnji Savinjski dolini in na Ljubljanskem polju so vodne zaloge celo zelo visoke. Letošnjo zimo je padla kar precejšnja količina padavin, v zahodni Sloveniji nad 1000 milimetrov, v osrednji Sloveniji okrog 800 milimetrov, v vzhodni Sloveniji pa med 400 in 500 milimetri dežja. To je količina, ki je obnovila vodne zaloge po vsej državi.
Hladen začetek pomladi
»Najtopleje bo v petek in soboto, ko bodo po nižinah najnižje temperature kakšno stopinjo ali dve čez 20 °C, v nedeljo pa bo prišla vremenska fronta, ki bo ohladila ozračje,« se je glasila napoved v lanskem začetku pomladi.
Začetek koledarske pomladi je tudi letos prinesel več suhega vremena, še vedno pa ne pravih pomladanskih temperatur zraka. Letošnja napoved za prvi pomladni vikend je: »V nedeljo bo oblačno, v večjem delu Slovenije bo rahlo snežilo. Zelo hladno bo, na Primorskem bo pihala burja.«
Po par sončnih dnevih je spet prevladovalo oblačno vreme. Predvsem na začetku zadnjega marčevskega tedna je spet deževalo, tudi po nižinah je občasno snežilo. Zelo hladno je bilo za ta čas.
Koledarska pomlad se začne 20. marca, ob pomladanskem enakonočju. Svetli del dneva je od tega dne naprej daljši od noči vse do koledarske jeseni oziroma naslednjega enakonočja, ki nastopi 22. ali 23. septembra. Marčni sneg ni nič posebnega, prav tako ne aprilski. Štiriindvajsetega aprila leta 1988 je sneg pobelil vso Slovenijo. V Ljubljani je takrat zapadlo celo 20 centimetrov snega. Snežilo pa je tudi maja, in sicer v torek, 20. maja 1969.
Če veliki petek dežuje, suho leto napoveduje
Če se jé za božič potico v izbi, potem se jé velikonočni kruh na prostem.
To je držalo leta 2001, ko je bil zelo hladen božič, za veliko noč pa je bilo toplo. Prav tako je bilo leta 1961, ko je bil v Ljubljani najhladnejši božič s povprečno dnevno temperaturo zraka –10,3 °C.
Ob božiču 2012 je k nam pritekal dokaj hladen in razmeroma vlažen zrak. Večinoma je bilo suho, občasno nekaj sonca predvsem v višjih legah, po nižinah pa se je zadrževala megla ali nizka oblačnost.
Napoved
Letos kaže, da bo za čas okoli velike noči od 25. do 30. marca 2013 naši kraji preplavljeni z zelo hladnim zrakom. Hladen zrak se bo iznad naših krajev postopno umikal. Nad Sredozemljem bodo nastajala ciklonska območja, ki bodo občasno vplivala tudi na vreme pri nas.
V sredo bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo večinoma delno zjasnilo. Burja na Primorskem bo ponehala.
V četrtek bo pretežno oblačno in večinoma suho. V nadaljevanju bo vreme precej spremenljivo, večja verjetnost za dež je za zdaj predvsem v soboto, pojavlja pa se lahko tudi druge dneve.
31. marec 1975
Večdnevno močno sneženje in deževje sta prenehali. Ponekod na zahodu je v petih dneh padlo več kot 400 mm padavin. Do sedmih zjutraj 1. aprila so največ padavin, kar 419 mm, izmerili v Ukancu v Bohinjski dolini. Podobna količina je bila izmerjena še v Lepeni pod Krnom (418 mm), pri Domu na Komni (417 mm) in v Bovcu (404 mm). Snežna odeja se je ponekod v Julijskih Alpah odebelila za več kot meter in pol.
Svetovni dan meteorologije 2013
Svetovna meteorološka organizacija (SMO) vsako leto 23. marca praznuje svetovni dan meteorologije. Datum je izbran v počastitev dneva, ko je začela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, to je bilo 23. marca 1950 oziroma točno 30 dni po dnevu, ko so listino konvencije ratificirale in deponirale države, ki so želele postati članice nove organizacije. Danes ta šteje 191 držav članic.
Svetovni dan meteorologije vsako leto poteka v znamenju izbrane teme, tokratna je Spremljanje vremena za zaščito življenj in lastnine, s čimer zaznamujemo 50- letnico Svetovnega programa za spremljanje vremena (World Weather Watch), ki je eden glavnih programov SMO in temelj za zmanjševanje tveganj povezanih z vremenskimi, s podnebnimi in z vodnimi ekstremnimi dogodki.
V zadnjih 30 letih je zaradi naravnih nesreč na svetu umrlo več kot dva milijona ljudi, gospodarske izgube pa dosegajo vrtoglave številke.
Skoraj 90 odstotkov teh nesreč, več kot 70 odstotkov smrtnih žrtev in skoraj 80 odstotkov gospodarskih izgub so povzročili vremenski, podnebni ali z vodo povezani dogodki, kot so tropski cikloni, močni plimni vali, vročinski valovi, suše, poplave ali z njimi povezane epidemije.
SMO zagotavlja bistven prispevek k varovanju življenj in premoženja s svojimi programi in mrežo več kot 190 državnih meteoroloških in hidroloških služb. Program za svetovno spremljanje vremena ima za napovedovanje in opozarjanje ključno vlogo. Vzpostavljen je bil leta 1963 sredi hladne vojne in je mejnik v svetovnem sodelovanju.