LJUBLJANA, ZAGREB – Predsednik vlade in SDS Janez Janša je ob koncu minulega tedna prvaku stranke DeSUS Karlu Erjavcu, svojemu dozdajšnjemu zunanjemu ministru (v odstopu!), odvzel pooblastila za pogajanje s predstavniki Hrvaške o reševanju problematike prihrankov nekdanjih hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Nekateri »neodvisni« strokovnjaki, v zadnjem času resda znani predvsem po tem, da jih najemajo opozicijske stranke, ki jim svetujejo, kako onemogočiti uveljavitev posameznih vladnih projektov oziroma zakonskih predlogov (tako imenovane slabe banke, Slovenskega državnega holdinga itn.), so se pričakovano oglasili in v nekaterih medijih pojasnjevali, da predsednik vlade najbrž nima ne v zakonu o vladi ne v zakonu o državni upravi nobene pravne podlage za odvzem pooblastil svojim ministrom ali za to, da bi jih omejeval pri njihovem početju.
Zastopanje Slovenije na najobčutljivejših mednarodnih pogajanjih
Smo mar pozabili, da so se v vodstvu stranke DeSUS sami odločili, da ne želijo več sodelovati v takšni vladi, in napovedali, da bosta oba njihova ministra (poleg Erjavca tudi minister za zdravje Tomaž Gantar) že v tem tednu odstopila s svojih dozdajšnjih funkcij? Ali je smiselno, da neki minister, ki sicer želi že v nekaj dnevih nepreklicno zapustiti vlado in se preseliti v opozicijo, še zastopa državo celo na najobčutljivejših mednarodnih pogajanjih? Etično bi kvečjemu bilo, da takšen minister, ki se z opozicijo celo že dogovarja, kako čim prej zrušiti »zdajšnjo grozno vlado«, sam premierja in vlado zaprosi, naj njegova dozdajšnja pooblastila preneseta na koga drugega, ki vsaj ne bo imel razloga, da bi vladi nagajal ali jo oviral.
Odhajajoči minister lahko kredibilnost naše države
Pa ne samo to, 10. marca (ko Erjavec že nekaj časa ne bo več v vladi) naj bi se sešla hrvaški premier Zoran Milanović in slovenski Janez Janša ter se na najvišji meddržavni ravni pogovarjala prav o tem, kje čevlji žulijo nekdanje hrvaške varčevalce nekdanje LB, ter poskušala poiskati dogovor za »rešitev problema prenesenih vlog varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu ter presojo prednosti in priložnosti, ki jih za gospodarsko in obmejno sodelovanje pomeni skorajšnje članstvo Republike Hrvaške v EU«. Zato je kvečjemu povsem logično, da vse potrebno za takratno srečanje pripravi nekdo drug, ne pa odhajajoči minister, ki, kot opozarjajo v vladi, lahko konec koncev celo ogrozi kredibilnost naše države v pogajanjih: za takšnega pooblaščenega predstavnika slovenske vlade je Janša že imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja. Mimogrede, Kajzer je bil že leta 2007 imenovan za vodjo sektorja MZZ za Hrvaško in je kot takšen sodeloval pri dogovarjanju o odprtih vprašanjih med državama, vendar je bil leta 2008 izbran za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije na Finskem in v Estoniji.
Pogajanja ne bodo ogrožena
Da so hrvaški politikantski provokatorji novico o tem, da Erjavec ne bo več sodeloval v pogajanjih, na mah pospremili z zgražanjem in izražanjem svoje silne zaskrbljenosti, bržda nikogar ne preseneča. Toda za Slovenijo je pomembnejše nekaj drugega: da je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić takoj korektno poudarila, da zaradi odhoda Erjavca kontinuiteta pogajanj ne bo ogrožena, saj gre zgolj za nadomestitev enega pogajalca na slovenski strani, ter da sta se Milanović in Janša po telefonu dogovorila za srečanje, ki bo 10. marca.
Pogajanja na višji ravni?
»Pogajanja z Republiko Hrvaško bodo tekla naprej. Da se zagotovi kontinuiteta teh pogajanj, sva se s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem dogovorila, da pogovore dvignemo na višjo raven,« je premier Janez Janša pojasnil prenos pooblastil za uskladitev dogovorov z Republiko Hrvaško na državnega sekretarja Toneta Kajzerja: »Ne gre več za raven zunanjih ministrov, ampak za raven pooblaščencev predsednikov obeh vlad.«
Dr. Josipović le ni mag. Bratuškova
Hrvaški predsednik dr. Ivo Josipović je bil med prvimi, ki so poudarili, da so še vedno optimisti oziroma tudi prepričani, da bo slovenski parlament pravočasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU. Pa ne samo to, tudi glede reševanja frustracij varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke je Josipović menil, da je napovedano srečanje premierjev obeh držav vsekakor dober, obetaven kazalnik. Drugačnega mnenja pa je bila začasna vodja Jankovićeve Pozitivne Slovenije mag. Alenka Bratušek, ki je v svojem odzivu na prikrajšanje Karla Erjavca za »hrvaška« pooblastila zapisala, da to pomeni še eno neodgovorno potezo predsednika vlade, ki ima vsak dan manjšo legitimnost. Po njenem prepričanju bi moral predsednik DeSUS obdržati pooblastila, saj je to menda v interesu Slovenije. V interesu Pozitivne Slovenije?
