LJUBLJANA – Na sejah odborov državnega zbora bo prihodnji teden stekla obravnava predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim želi vlada občutno zmanjšati odhodke ter že letos zmanjšati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Kako naj bi to dosegli, je zapisala v predlog zakona o uravnoteženju javnih financ.
Stavka ne bo plačana
Po izračunih finančnega ministrstva lahko letošnji proračunski izdatki znašajo le dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v že konec leta 2010 sprejetem razrezu letošnje državne blagajne, katerega izvajanje je sicer že vse od začetka leta zamrznjeno. Od tega naj bi pretežni del prihrankov našli s posegom v plače in druge prejemke javnih uslužbencem, zaradi česar so ti 18. aprila že izvedli opozorilno stavko. Premier Janez Janša je ob tem povedal, da stavka ni rešila nobenega problema. Po njegovih besedah so stavkali »tisti, ki jih kriza ni prizadela«, medtem ko si brezposelni in zaposleni v gospodarstvu česa takega ne morejo privoščiti. Stavka po njegovih besedah ne bo plačana.
Stavka pa je bila izraz nasprotovanja tudi drugim varčevalnim ukrepom, ki jih je vlada zapisala v predlog zakona o uravnoteženju javnih financ. Z njim posega v 45 obstoječih zakonov z različnih področij, pri čemer so poleg krčenja sredstev za javno upravo največ kritik deležni predlagani rezi v izdatke za izobraževanje, družinsko politiko in socialne prejemke. Socialni transferji se bodo z rebalansom zmanjšali za dobrih 100 milijonov evrov, pri čemer Šušteršič zagotavlja, da so poskušali v največji meri narediti tako, da se bolj zmanjšujejo prejemki tistih, ki imajo razmeroma višje dohodke v tej skupini ljudi. Preostali del zmanjšanja odhodkov so vsak na svojem področju poiskali ministri, predvsem z zmanjšanjem izdatkov za projekte, programe, investicije in materialne stroške.
Zvišanje davčnih obveznosti
Finančni minister Janez Šušteršič sicer zagotavlja, da se lahko pogajanja o varčevalnih ukrepih nadaljujejo še vse do sprejema rebalansa na plenarni seji državnega zbora, ki se bo predvidoma začela 7. maja. Kolegij predsednika državnega zbora bo časovni potek obravnave predloga rebalansa in preostalih proračunskih dokumentov določil v ponedeljek.
Tako kot odhodki bodo letos manjši od predvidenih tudi prilivi v proračun. Po novih izračunih bodo znašali le še 7,9 milijarde evrov. Nižji ocenjeni prihodki so predvsem posledica manjših pričakovanih davčnih prihodkov. Ti bodo znašali le še dobrih 6,5 milijarde evrov, kar je 611 milijonov evrov manj od vsote v veljavnem proračunu.
Na zahtevo sindikatov, naj vlada poleg krčenja sredstev predlaga tudi ukrepe na prihodkovni strani proračuna, je ta pripravila nabor ukrepov, s katerimi bi zagotovili dodatne prilive v proračun. Že letos se nam tako obeta zvišanje nekaterih obstoječih davčnih obveznosti, npr. zvišanje stopenj obdavčitve za vse dohodke iz kapitala z 20 na 25 odstotkov ter višje stopnje davka za večja in zmogljivejša motorna vozila in vodna plovila. Zvišanje davka na dodano vrednost za zdaj ni predvideno. Že letos naj bi uvedli poseben protikrizni davek na nepremično premoženje, ki se ne uporablja za opravljanje dejavnosti, in sicer v primeru skupne vrednosti nepremičnin nad enim milijonom evrov. Z namenom preprečitve špekulativnih prodaj vlada predlaga tudi poseben davek od dobička zaradi spremembe namembnosti zemljišč.
Krčijo primanjkljaj
Cilj vlade ostaja, da se proračunski primanjkljaj z rebalansom zmanjša na raven treh odstotkov BDP oziroma na slabih 1,1 milijarde evrov. V veljavnem proračunu je predviden pri 1,4 milijarde evrov. Že letos naj bi primanjkljaj zmanjšali na tri odstotke BDP, ker smo v preteklih letih imeli več kot šestodstotne primanjkljaje, ki smo jih vedno težje financirali, hkrati pa nikoli niso dali pravih rezultatov – niti na področju gospodarske rasti niti zaposlovanja, pojasnjuje minister Šušteršič. V letu 2013 naj bi se še dodatno zmanjšal in se približal dvema odstotkoma BDP.
