LJUBLJANA – Publicistka, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar je pred kratkim prejela nagrado Državljan Evrope
. Ob tem je bila počaščena pa tudi presenečena, a ne le pozitivno. Še najbolj začudena je bila nad Lojzetom Peterletom, ki je skupaj s preostalimi slovenskimi poslanci EPP za nagrado predlagal Alojza Rebulo, Hribarjevo pa je predlagala politična levica. »Gospod Peterle dobro ve, kako smo sodelovali za spremembo sistema in za spravo,« je začudena povedala v intervjuju na tretjem programu nacionalne televizije.
Evropa pod taktirko ZDA razpada?
V splošnem pa je naveličana položaja, v katerem se je Slovenija znašla. »Za kar sem si prizadevala, je nekako padlo v prazen prostor oziroma preveč napolnjen prostor z raznimi emocijami in s političnim izključevanjem. Malo mi je težko,« je priznala. Do politike Evropske unije je kritična, saj da deluje pod taktirko ZDA. Če ne bi začela hladne vojne, bi po njenih besedah danes imela vse surovine in velik bazen intelektualne moči. »Če se ne bo osvobodila tutorstva ZDA, bo razpadala, o tem sem prepričana,« je povedala.
»Pri nas je slovenski svet razklan. Meni so najbolj zamerili, da nisem čisto njihova niti čisto njihova ne. Trudim se vzpostaviti neko ravnotežje med temi spornimi idejami in ljudmi, to pa je narobe – nisem všeč ne levičarjem ne desničarjem. Ampak vztrajam pri tem, da se spravimo med samo. To pomeni, da pristajaš na tolerantnost in medsebojno sodelovanje,« je pojasnila o sebi in o tem, da je naša glavna težava razklanost.
Zelo je kritična tudi do vodje opozicije Janeza Janše. Kot pravi, obžaluje, da se njegovi družini vse to dogaja, ampak »on pa je toliko škode naredil v Sloveniji, da je to neverjetno«. Po njenem se je začelo leta 1991, ko je pred kongresom slovenske demokratične zveze predlagal, da se celotna družbena struktura nagne na desno – »torej iz enega totalitarizma, če tako rečem, v drugega«. Ker nekateri tega niso sprejeli, je sledil razpad Demosa. »Demos je razdrl Janez Janša. To ni bilo potrebno,« je poudarila, češ da so bile v Demosu leve in desne politične ideje, tako pa je šlo »vse po zlu«. »O tem, koliko škode je naredil, bo govorila zgodovino,« je prepričana. »Preprosto se je postavil na čelo desnice in non stop vzbuja sovraštvo do nekdanjih komunistov in prejšnjega sistema.« A zdaj je demokracija, kjer so vse opcije enakopravne, močne pa toliko, kot jim moči dajejo volivci. Stanje, v katerem se je Janša znašel, Hribarjeva označuje kot absurdno. Ustavno sodišče je po njenih besedah tako razdeljeno, da se ne bo moglo odločiti, kaj bi z njegovim primerom. »Tisti, ki so za Janšo, se zaganjajo v indične sodbe, ampak takih sodb je v Sloveniji ogromno. Katera interesna ali mafijska združba pa dela letne plane, zapisnike, daje račune za prejete podkupnine? Nobena,« je prepričana. |
Še posebej je kritična do desnice, ki sicer pobude za spravo daje, ampak pod svojimi pogoji, pravi Hribarjeva. »Desnica hoče uveljaviti svojo voljo in ideologijo,« je dodala, boli pa jo, da so danes že mladi zastrupljeni s to razklanostjo. Seveda se najdejo posamezniki, ki razkol presežejo, ampak po njenem je ta tako globok in totalen, da je to zelo težko. Po njenih besedah zlasti desnica stopnjuje napetost in sovražnost, čeprav niti levica svojega dela ni opravila zgledno.
»Nova vlada se motovili sem in tja«
Njeno mnenje o novi vladi je povsem jedrnato: »Motovili se sem in tja«. Verjame sicer, da si premier Miro Cerar prizadeva za dobro, a prave energije ni. Slovenija nima niti prave strategije dolgoročnega razvoja in ne ve, kaj bi sama s sabo. Sicer pa pri nobeni vladni koaliciji do zdaj ni videla resničnega hotenja narediti Slovenijo zgledno državo. Moti jo prodaja »nekdaj paradnih konjev naše industrije«, po njenem pa bi ta kaos znala urediti trda roka. »Vse vlade doslej so poklekale pred EU,« je kritična, češ da navzven ne kažemo nobenega ponosa in dostojanstva.
Priznala je, da so se napake dogajale že v času Demosa, »ko je prišlo do demokracije, pa je izbruhnil pohlep, ki ni bil zakonsko reguliran«. Potrošništvo, ki presega vse meje, jo skrbi. Obžaluje, da toliko ljudi živi v revščini, po drugi strani pa so trgovine in parkirišča polni. »Vem za primere, kjer so bogati, pa dobijo socialno pomoč. Socialni centri bi morali imeti več preglednosti, kdo je res potreben pomoči in kdo ne, a nihče se noče nobenemu zameriti,« je poudarila.
Ena od slabosti naše družbe pa je tudi črnogledost. »Na splošno smo črnogledi, vse je narobe, vse je zanič, samo lažejo in kradejo. Samo oni drugi, mi pa ne,« je dejala in spomnila na to, da nismo vizionarji, saj ne znano izkoristiti niti naravnih virov.
