Spomladanske ohladitve lahko še ves april prinesejo nizke temperature zraka. Še posebno nevarne so razmere, ko dotoku mrzlega zraka s severa ali severovzhoda ponoči sledi mirna in jasna noč.
Glede na sadno vrsto in tudi sorto so razvojne faze cvetnih brstov različno občutljive za nizke temperature.
Zaprti brsti tik pred cvetenjem še prenesejo –5 °C, za poznejše razvojne faze pa so lahko usodne temperature okoli –3° C.
Najbolj občutljivi so komaj dobro oplojeni mladi plodiči, ki jih lahko uničijo že temperature pod 1 °C (FAO, 2005).
Poškodbe zaradi nizkih temperatur zraka se lahko pojavijo pri večini rastlin, vendar so mehanizmi in tipi teh zelo različni. Zaradi pozebe nastanejo, ko znotraj rastlinskega tkiva voda zmrzne in poškoduje rastlinske celice.
Trenutno so rodni brsti v različnih razvojnih fazah, od prvih cvetov, polnega cvetenja do oplojenih mladih plodičev. Ponekod so na prostem tudi že mlade sadike zelenjadnic.
Ohladilo se je
V sredini prejšnjega tedna nas je od severa oplazila hladna fronta. Za njo je k nam od severa pritekal občutno hladnejši zrak. Temperature zraka so se občutno znižale. V noči na sredo so ponekod v zatišnih legah padle pod 0 °C. V Ratečah so izmerili jutranjo temperaturo zraka –4°C, v Kočevju –1,4 °C, v Celju –0,3 °C, v Novem mestu 0,1 °C. V izpostavljenih legah je bila možna spomladanska pozeba. Poleg padca temperatur zraka je predvsem pod Karavankami in v severovzhodni Sloveniji ter v višjih legah v prejšnjem tednu pihal veter s sunki, ki so presegali hitrost 70 km/h.
22. april 1965 Po koncu sneženja so v nekaterih krajih izmerili rekordno visoko aprilsko snežno odejo. V Bovcu so izmerili 33 cm, na Kleniku nad Litijo 30 cm, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 22 cm, v Radečah 14 cm ter v Mirni na Dolenjskem 13 cm. |
Zgodnejša vegetacija
Za vso Evropo velja, da se zaradi opaznega dvigovanja temperatur zraka, ki ga povzročajo podnebne spremembe, spomladanske faze rasti pri negojenih in gojenih trajnicah začenjajo prej, njihov ciklus pa se podaljšuje tudi jeseni. Vegetacijski čas se je tako v dobrih štirih desetletjih ponekod v Evropi podaljšal za približno deset dni na leto, pri nekaterih rastlinah tudi za več.
Po podatkih mreže poročevalcev Agencije RS za okolje, ki v 47 krajih po Sloveniji spremljajo fenološke faze rastlin (fenologija proučuje povezavo med podnebnimi vplivi in rastnimi procesi), so pri nas ti odkloni blizu evropskega povprečja.
Podatki fenološke mreže nam v daljšem časovnem obdobju zelo pomagajo pri iskanju podnebne variabilnosti in analizah podnebnih sprememb.
Skupaj z natančnimi vremenskimi prognozami jih uporabljamo tudi pri pripravi agrometeoroloških opozoril za kmetovalce.
| O sv. Juriju Kolikor dni so žabe pred svetim Jurijem (24. april) regljale, toliko dni po svetem Juriju bodo molčale. Če o svetem Juriju se more vrana v žitu skriti, dosti žita je mlatiti. O Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane. Če je na jurjevo sončno in topló, trta bogato rodila bo. Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. | |
Podnebje draži kmetovanje
Najboljši znanstveniki s področja podnebnih znanosti pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v svojem že petem poročilu povzemajo ugotovitve o podnebnih spremembah. Ključno sporočilo je, da se podnebje nedvomno ogreva in da je za to odgovoren tudi človek.
Podnebne spremembe ogrožajo biotsko pestrost, vplivajo na intenziteto in pogostost nekaterih nevarnih vremenskih dogodkov, številne kopenske, morske in sladkovodne vrste silijo k iskanju ustreznih življenjskih razmer zunaj njihovih ustaljenih območij. Večinoma so negativno vplivale na kmetijsko pridelavo, zato se ta draži.
Učinki s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov, kakršni so vročinski valovi, suše, poplave, cikloni in požari v naravi, razkrivajo veliko ranljivost in izpostavljenost mnogih ekosistemov in številnih človeških sistemov. Tveganje zaradi podnebnih sprememb je močno odvisno od družbenih in gospodarskih dejavnikov.
Meritve kažejo, da se v Sloveniji najhitreje dviga temperatura poleti, in sicer v jugovzhodnem delu Slovenije, za več kot 0,5 °C na desetletje.
Sveti Jurij
Bil je krščanski vojak – vitez iz Kapadokije. Redkokaterega svetnika opisuje toliko legend kot ravno svetega Jurija. Rodil se je domnevno v 3. stoletju, verjetno v Kapadokiji. Mučeniško smrt naj bi pretrpel ob preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Njegov god po izročilu pomeni vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Sveti Jurij je znan predvsem po tem, da je ubil zmaja. Toda to so mu pripisali šele skoraj 900 let po njegovi mučeniški smrti, v 12. stoletju, med križarskimi vojnami. Posebno vlogo pri razširjanju takšne podobe svetega Jurija je odigrala srednjeveška zbirka legend Legenda aurea, ki jo je napisal Jacobus de Voragine.
Napoved:
Danes in jutri se bo nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme. Predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte.
Obeti za 24. do 29. aprila 2014
Pod vplivom območja enakomernega zračnega tlaka se bo nad večjim delom Evrope zadrževal precej vlažen in topel zrak. V prihodnjih dneh bo vreme precej nestanovitno. Krajevne plohe in posamezne nevihte se bodo pojavljale predvsem popoldne. Toplo bo, najvišje dnevne temperature bodo nad 20 °C.
