LJUBLJANA – Referendum o arhivski noveli njegovim pobudnikom ni uspel, saj se ga je udeležilo premajhno število volivcev, da bi zakon zavrnili. Udeležba je bila po neuradnih izidih le 11,64-odstotna. Novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih tako ostaja v veljavi.
O vzrokih za neuspeh
Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl, je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. »Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore,« pravi.
Referendum smo spremljali iz minute v minuto: Večina proti, toda referendum o arhivih je odločila neudeležba
Za majhno volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje. Drugi vzrok je, da je »zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament. Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum.«
K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma. Četrti razlog pa je po njeni oceni to, da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo. »Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma,« je dejala.
Kot finalna tekma svetovnega prvenstva v nogometu
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so potrdili novelo arhivskega zakona in da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi. O majhni volilni udeležbi pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.
Dejal je, da je dejstvo, da nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma. »To je tako, kot da bi primerjali finalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu, kjer je zmagovalec samo eden, z referendumskim dnem glasovanja, kjer je prav tako lahko zmagovalec samo eden«.
Nekateri zadovoljni, drugi krivijo strice iz ozadja
Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu na razplet današnjega referenduma o arhivski noveli za STA dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal.
Predsednica strokovne komisije za pripravo novele arhivskega zakona Nada Čibej je z izidom referenduma o arhivski noveli zadovoljna. Po njenih besedah bodo zdaj lahko nemoteno opravljali svoje delo. Po besedah Čibejeve novela ureja področje elektronskega gradiva, kjer je bilo nujno postaviti pravila igre, s katerimi lahko zdaj zaženejo in postavljajo elektronski arhiv ter začnejo uradne prevzeme tovrstnega gradiva. Pri tem je spomnila, da je poslanstvo arhivov varovanje arhivskega gradiva. »Mi si želimo, da bi vsi arhivi v Republiki Sloveniji prišli do takih pogojev dela, da lahko res izvajamo tisto pravo varstvo, kot ga predpisujejo zakoni in predvidevajo mednarodni standardi,« je še dejala.
Več dela za komisijo
Medtem predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver po uveljavitvi arhivske novele pričakuje, da bo imela njena komisija več dela. Po noveli namreč varovanje občutljivih osebnih podatkov velja tudi za funkcionarje nekdanjega režima. Glede veljavnosti dovoljenj za izredni dostop do arhivskega gradiva za raziskovalce pa pravi, da ne ve, kako bo z njimi.
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je po današnjem referendumu o arhivski noveli dejal, da bo za državni arhiv zdaj v vsakem primeru lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva. Kot je še dejal Cvelfar, so se namreč od sprejetja arhivske novele do danes ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele. »Zdaj se bomo lahko posvetili hujšim težavam, predvsem pridobivanju ustreznih prostorov ter dela na področju elektronskih arhivov in digitalizacije, saj nam gradivo iz dneva v dan praktično propada in bomo lahko vse sile usmerili v to,« je dejal in ob tem poudaril, da ravno arhivska novela, ki je danes volivci na referendumu niso zavrnili, prinaša na tem področju pomembne novosti.