Po strnišču kmetijskih parcel pri Koblarjevih in na Pavlinovi njivi pri Mahovniku, lučaj od središča Kočevja, so taktno brneli večji traktorji. Opremljeni z večbrazdnimi plugi so zelene površine s počasnim premikanjem težkih koles spreminjali v lične, lepo zložene pisane brazde, pripravljene za nadaljnjo obdelavo pred jesensko setvijo.
»Mnogo je bilo takih, ki so zamahovali z roko, češ, kaj je treba kmetom še naprej izzivati dež in se s traktorji poditi po tej moči. Potem pa: 'Aja, državno prvenstvo imate! Lepo, ni kaj!' Ko pa smo jim vse dogajanje malce bolj približali, s poudarkom na tem, da kmete enako tepeta suša in dež, so se dali podučiti. Ko bi le bilo v tej podalpski deželi toliko zagnanih fantov, kot jih danes tod vidimo, bi se nam cedila mleko in med,« je dejal Anton Ilc iz podjetja Govedoreja Kočevje Farm Ihan, ki je pomemben in izkušen člen organizacijske ekipe iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Pomagali sta sosednji občini Ribnica in Kočevje.
Državnega tekmovanja oračev, že 58. po vrsti, ter 20. državnega tekmovanja dijakov biotehničnih šol, se je udeležilo 14 oračev s plugi krajniki ter devet z obračalnimi plugi. »Ko mi je Ilčev Tone namignil, da bodo najboljši znova orali v Kočevju, sem bil takoj zraven,« je bil navdušen Jože Levstek iz Ribnice. »Čeprav je danes zaradi vremena tukaj manj tekmovalcev, so pravi mojstri svoje obrti, nekateri visoko uvrščeni tudi na svetovni lestvici oračev,« razloži Alojz Vidic, mož z dolgoletnimi izkušnjami pri razvoju kmetijstva na Kočevskem.
»Oranje je osnovna kmetijska dejavnost; pravilna predelava zemlje za setev lahko pomeni več kot 40 odstotkov celotnega pridelka, vse drugo so agrotehnični ukrepi (oskrba, semena). Vsa ta težka tehnika, ki jo vidimo na poljih, je namenjena zgolj temu, da nežnemu semenu zagotovi najboljše razmere za kalitev. Zato se naši dijaki in študentje na šoli učijo orati, tudi skozi projektno nalogo, od priprave setve pa do žetve,« razloži Igor Hrovatič iz novomeške kmetijske šole Grm.
Ocenjujejo se posamezni elementi
V tekmovalnem oranju s plugi krajniki se nabirajo točke na pravokotni parceli, veliki 20 krat 100 metrov, z obračalniki pa na zemljišču v nepravilni obliki trapeza, velikem 24 krat 16 metrov, na stometrski dolžini. Ocenjujejo se posamezni elementi, teh je natanko ducat, in sicer od odpiranja in zapiranja brazde, pomemben je videz stika brazde. Ravnina, rastlinski ostanki morajo bi zaorani, prav tako plevel, trava. Seveda točke prineseta ali odneseta tudi vhod in izhod s parcele.
Da o najboljših odločajo centimetri, je dobro vedel tudi Matej Sinic iz Prekmurja, ki je pred dobrima dvema tednoma v Franciji osvojil odlično četrto mesto na svetovnem tekmovanju oračev. »S tem plugom orjem štiri leta, pred tem sem imel dve leti sposojenega. Tekmujem od leta 2007, ko sem štel 14 pomladi in nisem imel izpita,« je dejal študent tretjega letnika strojništva, ki je v Kočevju zasedel drugo mesto v svoji panogi (plug krajnik), drugi je bil tudi v skupni uvrstitvi. Tako se mu je izmuznilo prihodnje svetovno prvenstvo avgusta 2015 na Danskem, ki se ga bosta udeležila Dolenjec Igor Pate in Belokranjec Jure Filak.
»To je moja že deseta zmaga na državnih tekmovanjih. Ta mi še največ pomeni, saj je bila pridobljena na razgibanemu zemljišču in v deževnem vremenu ter v močni konkurenci. Vsakdo, ki je šel mimo moje parcele, je videl, kako skladno zlagam brazde, kakovost oranja je navsezadnje prepričala tudi izostrene sodniške kriterije,« je dejal Pate, ki je bil lani v Kanadi četrti najboljši orač na svetu s plugom obračalnikom. Zadovoljstva, da je bil zlati orač, ni skrival niti še en visoko izobraženi mladenič, Jure Filak iz Gribelj pri Črnomlju, lani deveti s plugom obračalnikom v Kanadi. »Oče je devetkrat oral na svetovnih prvenstvih, ta panoga je prevzela tudi mene. Doma imamo kmetijo, jaz bom vpisal magisterij, eno z drugim kar lepo gre,« je bil prešerno zadovoljen Jure, ki je zmagal tudi lani, njegov oče pa leto prej.
