LJUBLJANA – Predsednik mandatno-volilne komisije državnega zbora Mitja Horvat je mnenje skupine pravnikov, ki so preučili možnosti prenehanja poslanskega mandata Janeza Janše, že posredoval poslanskim skupinam. Večina teh mnenje preučuje in se o njem ne izreka. Po mnenju pravnikov je ustavno dopustno tako prenehanje kot mirovanje mandata obsojenega poslanca.
Horvat je poročilo skupine pravnikov danes zjutraj posredoval vsem vodjem poslanskih skupin. Sam mnenje še preučuje in se ne želi izrekati, katera od možnosti o Janševem mandatu mu je bliže. Poslanska skupina SMC bo mnenje preučila na torkovi seji, tako bo tudi po Horvatovih besedah seja mandatno-volilne komisije, na kateri bo govora o Janševem mandatu, sklicana prihodnji teden.
Odločitev o Janševem mandatu bo tako še vedno v rokah presoje politikov.
Tri možnosti
Pravniki namreč v strokovnem mnenju, ki obsega 19 strani, dopuščajo tri možnosti. Po njihovih navedbah uveljavljene metode razlage pravnih aktov kažejo na to, da se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
Namen je po mnenju pravnikov zagotoviti učinkovito in svobodno izvajanje funkcije poslanca. Glede na ta namen »trenutek, ko je bila oseba, ki ima mandat poslanca, obsojena, ni bistven«. V skladu s tem državni zbor ugotovi, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. Torej državni zbor o tem ne odloča.
V SD, Desusu in tudi v NSi mnenje pravnikov še preučujejo, zato se še ne izrekajo, katera možnost glede Janševega mandata jim je bliže. Vodja poslancev SD Matjaž Han je poudaril, da bo to mnenje pomembno vplivalo na delovanje parlamenta. Povedal je sicer, da mnenje ni obvezujoče, obstajajo tri možnosti, odločitev pa bo tudi politična. Poslanec ZL Matjaž Hanžek je že povedal, da se zavzemajo za ugotovitev državnega zbora, da je Janši mandat prenehal. V primeru glasovanja o začasnem prenehanju mandata bodo glasovali proti. Tudi v ZaAB bodo vztrajali pri tem, da državni zbor ugotovi, da je Janši prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. »Ne bomo pristali na to, da bi se izkoristila možnost, ki jo sicer zakon o poslancih daje, to je, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo, če tako odloči državni zbor,« so navedli v ZaAB. Dodali so, da tudi ne bodo pristali na nobeno od možnosti, ki jo še omenja strokovna skupina. |
Lahko pa državni zbor odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar je treba o tem posebej odločiti. Če se državni zbor na podlagi presoje odloči, da bo uporabil izjemo, je po mnenju pravnikov smiselno, da pri tem oceni, ali poslanec kljub obsodbi in prestajanju kazni lahko sodeluje pri državnozborskem delu. Pri tem mora upoštevati dolžino in način prestajanja kazni ter ugotoviti, kdaj bi poslanec spet lahko sodeloval pri delu v državnem zboru, opozarjajo pravniki.
V času, ko poslanec ne more sodelovati pri delu, ker je na prestajanju kazni, bi na ta način poslanec sicer ohranil mandat, vendar ga v tem času ne bi mogel izvrševati. Gre torej za poseg v pasivno volilno pravico obsojenega poslanca, ki bi se omejeval le na čas, dokler je poslanec v zaporu. Poslancu v tem primeru ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi pa ga mogel izvrševati, dokler je v zaporu, pojasnjujejo pravniki. S tem navajajo t. i. možnost mirovanja poslanskega mandata. V tem primeru se odpira vprašanje, ali se uporabi institut nadomestnega poslanca. Če gre za dalj časa trajajočo kazen, bi bilo po navedbah pravnikov smiselno vsaj v prihodnji zakonodaji razmisliti o uporabi tega instituta, podobno kot v primeru, ko poslanec opravlja funkcijo ministra in se lahko vsak trenutek, če preneha biti minister, vrne na poslanski sedež.
Predsednik MVK Horvat je sicer danes ponovil, da so v MVK ves čas delovali neodvisno od sodne veje oblasti. Senat vrhovnega sodišča je sicer v sredo sprejel odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Po neuradnih podatkih so sodniki zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili.
