LJUBLJANA – V redu, vlada ima vsekakor pravico kadar koli začeti postopek zamenjave članov upravnega odbora in posredno tudi izvršnih direktorjev »slabe banke« (Družbe za upravljanje terjatev bank, DUTB). Odločila pa se je, da bo zamenjala le dva člana vodstva DUTB: uglednega tujega strokovnjaka na čelu upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja, ki je bil še drugi strokovnjak iz tujine. Tista dva, ki sta pač bila, glede tega ni nobenega dvoma, imuna proti delitvam in lobiranjem na slovenskem političnem prizorišču. Pričakovanja nezadovoljnih in odstavitevželjnih ljudskih množic ji je – to so pred več stoletji znali že rimski cesarji s prirejanjem takratnih kadrovskih (gladiatorskih) iger – uspelo potešiti predvsem s populističnim priznanjem-razkritjem, da sta odstavljena prejemala veliki plači in se jima celo nista hotela odreči. Že zaradi tega naj ne bi bilo niti viharja v kozarcu vode. Koalicijski, pardon, slovenski člani upravnega odbora DUTB so lahko v miru sklenili, da bo odslej v vlogi predsednika upravnega odbora slabe banke dr. Marko Simoneti, novi glavni izvršni direktor DUTB pa dr. Imre Balogh.
Je Sava prestopila bregove?
Ko je že kazalo, da bo karavana neovirano in zadovoljno lahko nadaljevala pot skozi oaze, pa je odstavljeni predsednik upravnega odbora DUTB dr. Lars Nyberg na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovil odprto (javno) pismo, v katerem je naslovniku in slovenski javnosti namignil, zakaj je glede na vse, kar se ta hip dogaja v naši državi, zaskrbljen. Dr. Nyberg je napisal, da sodelovanje Save Turizma in njene lastnice, povsem holdinške družbe Save, d. d., z Gorenjsko banko, v kateri ima največji vpliv njena največja lastnica, torej prav Sava, d. d., smrdi po korupciji. »Kako to, da je holdinška družba prezadolžena, hoteli pa podinvestirani? Kam je šel denar? Zakaj bi lastniki in menedžment pridobivali na račun davkoplačevalcev? Ali lahko najdete bolj izrazit primer konflikta interesa, kot je ta, da Sava prek Gorenjske banke vodi svoje lastno prestrukturiranje? Kako je lahko skoraj bankrotirana holdinška družba (po novi vladni strategiji) v nacionalnem interesu? Je to res v interesu Slovenije ali le v interesu menedžmenta Save, d. d.? Je res to to, kar ste mislili, ko ste (med lansko predvolilno kampanjo, op. J. V.) govorili o boju proti korupciji?« so že na prvi pogled skrb vzbujajoča vprašanja, ki jih je dr. Nyberg javno naslovil na dr. Cerarja in s tem pljunil na karbid.
»Vsako namigovanje o korupciji absolutno in odločno zavračam. Mislim, da je to celo nekoliko nespodobno,« se je kar iz Nove Gorice, ob robu odprtja dnevov slovenskega turizma, odzval premier Cerar in nekajkrat ponovil, da Nybergova zamenjava sploh ni bila povezana z nobenimi takšnimi, domnevno korupcijskimi primeri, niti z drugimi, ki jih je DUTB obravnaval. »Zamenjali smo ga, ker je pri plačni politiki kršil predpise in zakon.« In še več: »Kot predsednik vlade se ne smem in ne želim vmešavati v strokovno delo DUTB, zato takšnih navedb, o Savi ali o čem drugem, ne bom komentiral.« Je, torej, vendarle vse v najlepšem redu?
Neverjetno, namesto da bi vsi poklicani (pristojni), ko so prebrali pismo dr. Nyberga, v en glas predlagali, naj vsi, ki lahko to po funkciji storijo, takoj začnejo preverjati utemeljenost alarma, ki ga je sprožil dr. Nyberg, so dežurni varuhi žal še vedno tranzicijskega statusa quo nadležnega prinašalca slabih novic oziroma vprašanj začeli kamenjati (napadati in omalovažujoče obtoževati). Iz Save so spremenjeni upravni odbor DUTB pozvali, naj se opredeli do Nybergovih obtožb in predloži dokaze, na katerih temeljijo. Gorenjska banka se je odzvala podobno: poudarila je, da pričakuje, da se bo upravni odbor DUTB opredelil do neresnic (?!) v Nybergovem pismu. Nekateri pa so kljub temu kot nekakšni vpijoči v puščavi poskušali opozorili tudi na drugo plat Savine medalje. Časnik Finance je, na primer, objavil komentar z naslovom Primite denarnice, Sava poplavlja, in v še več člankih analiziral, zakaj se želi predsednik uprave Save Matej Narat, ki je v zadnjem letu zaslužil »le« 210.000 evrov bruto plače, znebiti doslej še zanj nadležne slabe banke. To naj bi pravzaprav (z zadnjimi zamenjavami v vrhu DUTB) že dosegel, pomagali pa naj bi mu (para)državni skladi. Ampak to najbrž že spet ni stvar, na katero bi se morala odzvati predvsem Cerarjeva vlada?
Diši po korupciji ali ne?
Največji Nybergov greh (in hkrati največji greh dozdajšnjega glavnega izvršnega direktorja DUTB mag. Torbjörna Månssona) naj bi bilo to, da ni hotel (da nista hotela) previsokih plač v DUTB uskladiti z zavezujočo novo politiko prejemkov. V koaliciji je samo Židanov SD nekaj časa vztrajal, da bi bilo, če že, treba zamenjati vse člane uprave in vse izvršne direktorje slabe banke. Potem je popustil. Nyberg in Månsson, kajpak, še vedno ostajata ugledna in cenjena mednarodna finančna strokovnjaka. Zato je še kako nenavadno, da predstavniki vlade z dr. Mirom Cerarjem na čelu kar tekmujejo v zanikanju prav vseh trditev, ki jih je v svojem pismu nanizal dr. Lars Nyberg. Če bi bili slovenski oblastniki res tako zelo politično odgovorni, kot trdijo, da so, bi se morala zlasti vlada brez odlašanja zavzeti za to, da različni organi in ustanove čim prej preverijo (raziščejo), zakaj je dr. Nyberg v primeru Save »v vsakem kotu začutil vonj po korupciji«. Seveda pa je politiki laže vse sume vnaprej zavrniti. Mar ni to še dodatno sumljivo? Zares odgovorna politika bi najbrž kljub vsemu preverila, kje vse je v zvezi s Savo dr. Lars Nyberg »začutil vonj po korupciji« in zakaj.
