LJUBLJANA – Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes ob predstavitvi letnega poročila za leto 2012 izpostavila, da je spoštovanje človekovih pravic za državo, kadar je v težkih časih, drago, vendar je še dražje vračanje pravic. Varuhovo poročilo za leto 2012 obsega sicer zelo veliko področij, od ustavnih pravic do diskriminacije, omejitev osebne svobode, pravosodja, policijskih postopkov, pravnih zadev, zdravja ljudi, socialnih zadev, brezposelnosti, otrokovih pravic ter izvrševanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma.
Kriza je tudi priložnost
Varuhinja se je dotaknila predvsem krize in izpostavila, da je ta lahko tudi priložnost, da delaš še veliko bolje in bolj odgovorno, predvsem pa, da paziš tudi, da si enakopraven, ne pa da zahtevaš zase večje pravice, drugim jih pa jemlješ. Ob tem je dodala, da se mnogi izgovarjajo na krizo in s tem v imenu krize kršijo človekove pravice. Ugotavlja, da je popravljanje teh krivic lahko zelo drago, celo dražje od spoštovanja pravic, zato so tudi v letnem poročilu varuha številna priporočila, kako ravnati ne glede na krizo, da ne bi prizadeli najšibkejših.
Ranljive skupine zaslužijo posebno pozornost
Varuh se po njenih besedah dotika številnih ranljivih skupin, tudi diskriminacije Romov. Tudi lani so v uradu zaznali številne težave slabih bivanjskih razmer Romov v jugovzhodni Sloveniji, o čemer so sicer državnemu zboru poročali s posebnim poročilom. Ranljive skupine, zlasti ljudje, ki živijo na obrobju družbe, in otroci s posebnimi potrebami, so v poročilu po navedbah Nussdorferjeve deležni posebne pozornosti. A pri vsakem področju se vedno in znova vprašujemo, ali ravnamo kot pravna država in ali smo še socialna država, meni. Pravne poti so lahko dolge, kar že leta ugotavlja varuh v poročilu, je dejala in izrazila upanje v skrajšanje nerazumno dolgih rokov sojenja.
Diskriminacija in sovražni govor sta še vedno izjemno prisotna, je poudarila in dodala, da vsak mesec prejmejo okoli tisoč telefonskih klicev ljudi, ki iščejo pomoč. Do junija letos so na uradu prejeli sicer že 1904 pobud, lani v vsem letu 3167.
Namestnik varuha Ivan Šelih pa je predstavil poročilo državnega preventivnega mehanizma proti mučenju za leto 2012 in kot še vedno aktualno problematiko izpostavil razmere v zaporih.
Rešujejo problem dveh stavkajočih pred parlamentom
Varuhinja je letno poročilo predala tudi predsednikoma republike in državnega zbora, Borutu Pahorju in Janku Vebru. Ta je v izjavi za medije dejal, da bo poročilo varuha obravnavano v jesenskem delu rednega zasedanja državnega zbora. Med drugim je pozdravil tudi informacijo, da bo primer dveh stavkajočih pred poslopjem parlamenta rešen. Gre za zaposlena pri postojnskem tiskarskem podjetju Čukgraf, ki sta uradno na bolniški, vendar že od decembra 2011 nista prejela nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni. Družba ima blokirane račune in dejansko sploh ne posluje.
Varuhinja se je v juniju zato sestala z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samom Fakinom in preverila možnosti za neposredno izplačilo nadomestila plače od zavoda in oba stavkajoča bosta po njenih zagotovilih v petek dobila izplačan neto znesek oziroma izplačilo boleznin. Stavkajoča sta pred parlamentom sicer že 59. dan, ob čemer varuhinja upa, da bo 60. dan tudi zadnji.
Pahor umirja strasti
Stavkajoča je danes z varuhinjo obiskal tudi predsednik Pahor. Ob prihodu pred poslopje je sicer opozoril, da bi veliko ljudi zdaj utegnilo sklepati, da bodo njihove težave rešene, če pridejo pred parlament in protestirajo. »To se ne sme dogajati, pravna država mora funkcionirati, ne da bi vi prišli sem in protestirali,« je dejal.
Ob tem je eden od stavkajočih opozoril, da bo po njihovih izračunih znesek prenizek, saj morajo biti izplačani tudi regresi. Poudaril je, da se ne bosta umaknila, dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve, da se bosta pa še v petek posvetovala z odvetniki, ko bo jasno, kolikšen znesek sta dobila. Varuhinja je poudarila, da je večina zahtev izpolnjena in da denar bo, višina pa je lahko predmet nadaljnjih pogajanj ali morebitnih tožb. Pahor pa je dejal, da imata stavkajoča sicer pravico, da se odločita po svoji vesti, a je prosil za prijaznost do varuhinje in ostalih, ki so se zavzeli za rešitev problema, da razmislita o umiku izpred poslopja parlamenta in zaključku stavke.
