LEDINSKE KRNICE – Nekako na sredini med Spodnjo Idrijo in Žirmi so pod Kovkom Ledinske Krnice. Tam je res lepo. Krnica je nekakšna kotanja skledaste oblike in daje vedeti, da je bil tam nekoč ledenik.
Dolgi travniki in gorske kmetije, res, prav rajsko je tam. Ko sonce posije in zima odide, bi človek tam preživel kar ves penzijon. Kot to že 15 leto, če smo si prav zapomnili, počne povsem zasluženo tudi Nuška Jesenko, naša prijetna in še kako preudarna naročnica, pa ne katera koli, gospa Nuška je namreč dolgoletna!
Delavka na samostojnih mašinah si je kruh prigarala z dolgoletnim delom pri Kolektorju, podjetju, ki ni nasitil le nje, temveč še mnogo drugih tam okoli, pa še kje drugje.
Pred 25 leti, ko so Slovenske novice začele svoj pohod po slovenski medijski krajini, je takoj začela kupovati novi časopis. Zato se spominja: »Prav na živce mi je šlo, da sem morala po šihtu še vsakič v trafiko!« Ker je imela tega dovolj, se je na Novice raje naročila.
In ostala naša zvesta naročnica vse do danes. »Preberem pa vse, od a do ž, a je tudi res,« je mahoma dodala, »da začnem vselej pri Aljanini karikaturi«! V njej vidi in spozna tisti pravšnji napotek za dan, ki šele prihaja, ali najbolj plastično resnico, ki jo je morda spregledala. Nuška se zatem potopi še v črno kroniko ter tako naprej, dan za dnem, že 25 let.
Je pa še šaljivo pripomnila, da Terne, te nagradne igre, ki jo že vrsto let organizirajo prav Slovenske novice, in je skrita pod nalepko na naslovnici, skoraj ne odpira več. Pravi, da bi, če bi želela, imela vzglavnikov že za poln tovornjak, potrebuje pa jih, domnevamo, le kakšna dva ali tri. »Veste, neprimerno raje bi, da bi se mi nekoč prikazale kakšne številke,« se je še nasmehnila svoji sreči, ki je zlepa ne želi oplaziti.
Pomirili smo jo, da še marsikoga ni, niti avtorja teh vrstic ne. Razumela je.
Pa še to: ko ji je njeno zdravje (skupaj s financami) še bolje služilo, se je nadvse rada udeleževala izletov, videla je pol Evrope, kot se reče, Nemčijo, Švico, Italijo, Avstrijo pa Hrvaško. Tako je podčrtala Nuška Jesenko, ki smo jo zmotili po kosilu.