PONUDBA

NSi »po pomoti« prodajal koledarje

Objavljeno 25. december 2013 11.40 | Posodobljeno 24. december 2013 18.19 | Piše: T. L.

Na spletni strani je Nova Slovenija prodajala koledarje. Preverili smo, ali politične stranke to sploh lahko počnejo.

LJUBLJANA – Na spletni strani Nove Slovenije (NSi) je še minuli teden v oči bodla ponudba za naročilo koledarja stranke NSi – cena za posamezni koledar od 1,5 do 4 evre za kos plus stroški poštnine.

Ali stranka s tem ne krši zakona, je zanimalo našo bralko Tino. Stranke se pač naj ne bi ukvarjale s pridobitno dejavnostjo, cene koledarja NSi pa so bile po njenem mnenju primerljive s tistimi na trgu. 

NSi: Šlo je za pomoto, ponudba je umaknjena

Na naša vprašanje glede prodaje koledarja nam je Robert Ilc, glavni tajnik NSi, povedal, da je šlo pri objavi sporočila o prodaji koledarjev za »pomoto« upravljavca spletne strani in da oglas že od sredine minulega tedna ni dosegljiv na spletni strani stranke. Dodaja, da gre za interno prodajo občinskim odborom, ki je objavljena na internem obrazcu, namenjenem članom stranke. In tako bi moralo biti, če se ne bi pripetila neljuba napaka ...

S takšnim načinom (da koledarje naroči centrala, lokalni odbori pa jih nato prodajajo) namreč poenostavijo postopek, kar pa se tiče finančnih sredstev, gre za interen prenos znotraj stranke (kar pomeni, da gre za drugačno knjiženje), je še pojasnil Ilc.

Poslovanje strank v domeni notranjega ministrstva

Sicer pa je za izvajanje zakona o strankah pristojno ministrstvo za notranje zadeve, zato bomo njihove odgovore o poslovanju političnih strank strankah objavili, ko jih prejmemo.
 
Kakšen je davčni vidik
 
Z davčnega vidika so politične stranke, ki so ustanovljene v skladu z zakonom o političnih strankah, po določbah 9. člena zakona o davku o dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oproščene plačila davka po tem zakonu. Pogoj za navedeno oprostitev je, da politična stranka dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja po zakonu, ki ureja politične stranke. Oprostitev velja za dohodke iz opravljanja osnovne nepridobitne dejavnosti politične stranke, kar pomeni, da se davek plača le od morebitne pridobitne dejavnosti politične stranke. 

Kaj se šteje za pridobitno in kaj za nepridobitno dejavnost, ki je po zakonu oproščena davka, pa določa pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.



Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (na podlagi četrtega odstavka 9. člena in 76. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06))

1. člen

Ta pravilnik podrobneje opredeljuje, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2), ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

2. člen

(1) Če ta pravilnik ne določa drugače, je dejavnost zavezanca pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

1. dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička;

2. zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2.

(2) Če ta pravilnik ne določa drugače, so dohodki iz opravljanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka dohodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti.

3. člen

Za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzemajo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, se štejejo zlasti:

– donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;

– članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;

– volila in dediščine;

– prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

4. člen

Praviloma se za pridobitne dohodke štejejo zlasti:

– dohodki iz opravljanja javne službe,

– namenska javna sredstva,

– bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 evrov letno,

– dividende in drugi dohodki iz naložb,

– dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca,

– najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam,

– dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev,

– plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec,

– plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec,

– dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.

5. člen

Pri opredeljevanju pridobitne ali nepridobitne dejavnosti oziroma dohodkov iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena ZDDPO-2 so pomembna tudi dejstva in okoliščine posamezne pravne osebe iz 9. člena ZDDPO-2 pri opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov.

 

 

Deli s prijatelji