WASHINGTON, BRUSELJ, LJUBLJANA – Ko je nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA) Edward Snowden razkril, da je agencija, za katero je delal, zbirala podatke o klicih več milijonov Američanov, s posebnim programom prizma pa prestrezala tudi elektronsko komunikacijo milijonov državljanov drugih držav, ki uporabljajo Google, Facebook ali Applove aplikacije, se je predsednik ZDA Barack Obama sprenevedal, češ da so to pač bile nujno potrebne dejavnosti v boju proti terorizmu.
Toda britanski Guardian je potem po »žvižgačevi« (Snowdenovi) zaslugi objavil še bolj škandalozne podatke: tarče ameriških nepojmljivih prisluškovanj in vdiranj naj bi bile tudi vlade Francije, Italije in Grčije ter, ne nazadnje, predstavniki oziroma misije Evropske unije. Še celo več, med nadziranimi naj bi bile tudi nekatere dolgoletne zaveznice ZDA: Japonska, Mehika, Južna Koreja in Turčija. Umazana hladna vojna se očitno za Belo hišo nikoli ni končala. Odkar je predsednik ZDA demokrat Barack Obama, kot da se je celo okrepila.
In kaj zdaj pravi Obama?
»Mar tega ne delamo vsi?« Še bolj nepojmljivo je tisto, kar je izjavil Obamov zunanji minister John Kerry. Dejal je, da dejanja ZDA ni mogoče šteti za nenavadna, saj vsaka država pač želi zaščititi svojo nacionalno varnost tudi s pridobivanjem različnih informacij na različne načine.
Še sreča, da predstavniki držav članic EU ne razmišljajo tako kot Obama ali Kerry. Francoski predsednik Francois Hollande je ZDA pozval, naj takoj nehajo vohuniti za evropskimi ustanovami in predstavniki evropskih držav. Vlada Angele Merkel je izrazila začudenje in od ZDA zahtevala prepričljiva pojasnila, nemško zunanje ministrstvo pa je na pogovor povabilo ameriškega veleposlanika v Berlinu. Kaj pa Bruselj, Evropska komisija? Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je med prvimi opozoril, da bi ameriško vohunjenje lahko slabo vplivalo na odnose med EU in ZDA. Še najbolj bizarno je izzvenel poziv generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna, ki je članicam ZN predlagal, naj zavarujejo (zagotovijo) nedotakljivost diplomatskih predstavništev. Nedopustnega početja ZDA si Mun ni upal komentirati.
Še sreča, da slovenski državljani sploh nismo zanimivi za ameriške ohranjevalce paranoične hladne vojne, a ne? Mar res nismo? Ali pa naši politiki le ne znajo reči bobu bob in Beli hiši zabrusiti, da Slovenija ni pripravljena biti zgolj nekakšen ameriški rezervat za podalpske Indijance? Pa saj je tudi generalni direktor direktorata MZZ za bilateralo Marjan Cencen povabil na pogovor ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija in ga prosil, naj vendarle pove, ali so medijske navedbe o NSA utemeljene in resnične. So mar na MZZ pričakovali, da bodo zmedli in spravili v zadrego Mussomelija, 61-letnega veteranskega (?!) diplomata? Sveta preproščina.
Prisluškovali tudi v Bruslju
Strogo zaupen dokument NSA iz leta 2010 potrjuje, da je NSA vdirala v računalniško omrežje predstavništva EU v Washingtonu in v tamkajšnjih prostorih namestila prisluškovalne naprave. Enako naj bi storila tudi v newyorških prostorih predstavništva EU pri ZN. Prisluškovala naj bi tudi v prostorih bruseljske palače Justus Lipsius, kjer sestankujejo voditelji EU.
