Novorojenček umrl zaradi zdravnikov?

SLOVENJ GRADEC – V Slovenskih novicah smo pred mesecem dni pisali o razmerah v slovenjgraški bolnišnici, kjer se je zavlekla adaptacija oziroma gradbena dela, s katerimi naj bi Korošci dobili sodobn(ejš)e medicinske prostore. Tako njihova bolnišnica kljub trudu osebja na več krajih daje videz nedokončanega gradbišča. V vsakem primeru je najpozneje na koncu gradnje treba plačati račun, in že takrat se je porajalo vprašanje, ali ga bodo del poravnali tudi otroci s svojim zdravjem, kot denimo dojenček, ki naj bi se zastrupil zaradi prahu z gradbišča. To vprašanje res ni bilo vprašanje v prazno. V naše uredništvo je namreč priromalo tudi pismo nesrečne koroške družine, podpisano z dedkovim imenom (osebne podatke hranimo v uredništvu, op. p.), ki je doživela kalvarijo in obup po prvotni radosti ob naraščaju. V njem so opisani trenutki od rojstva otroka, ki je na svet prišel s carskim rezom: »Otrok je imel ob rojstvu rahle težave z dihanjem, vendar se je stanje hitro normaliziralo,« opisuje. Prva dva dni naj bi družina dobivala spodbudne informacije, da je z otrokom vse v redu, da napreduje, ter druge dobre novice, ki so jih zazibale v prepričanje, da so zapleti mimo.

Zastrupitev možganov

Toliko večji je bil šok, ko naj bi šele tretji dan od bolnišničnega osebja izvedeli, da je stanje daleč od dobrega: otrok naj bi imel prirojeno napako ledvic, jeter in srca. Imel naj bi celo pljučnico. Isti dan naj bi ga premestili na ljubljansko pediatrijo. Dva dni pozneje so starši izvedeli, da naj bi se pojavila zastrupitev možganov.

Počasi se je pokazalo, da stanje med zabeleženim in dejanskim ni enako. Tukaj je obstajala možnost, ki naj bi jo želela izkoristiti družina: eden od staršev je že desetletja zaposlen v Avstriji, zato je obstajala ideja, da otroka zavarujejo v Avstriji in da bi tam dobili dodatna izvedenska mnenja o tem, kaj se je sploh dogajalo v slovenjgraški bolnišnici med porodnišnico in oddelkom za nedonošenčke. Ali so ravnali popolnoma v skladu z etiko in dejanskimi zmožnostmi? Bi se lahko izognili dodatnim zapletom? Zastrupitvam?

Ogromno vprašanj je bilo v zraku decembra. Ko je nastopil prvi mesec novega leta, je ugasnilo mlado življenje. Nekaj dni čez mesec, kolikor je uboga duša bivala med nami, se je zanjo bil boj; a bila je oteta, ugasnilo je sonce v očeh, hlad je legel na duše staršev in sorodnikov.

V več pogovorih z mamo (osebnih podatkov zaradi njene želje ne objavljamo, op. p.) otroka so se zrcalila mnogotera žalostna čustva, predvsem pa se je iskal odgovor na vprašanje, zakaj so se dogodki razvili tako. Tega sta se odločila poiskati prek dokumentacije in pričanj o usodi njunega otroka. In to traja že dva meseca, najverjetneje bo še nekaj časa. Vmes so se v zgodbo že vpletle odvetniške pisarne.

Molk po smrti

Starši o zadevi zdaj molčijo. Tudi direktor slovenjegraške bolnišnice Janez Lavre je bil tokrat bistveno manj zgovoren kot prejšnjič, ko smo ga obiskali: »Za vse želene podatke se obrnite na odvetniško pisarno Kac in odvetniki,« je bilo vse, kar je povedal tokrat.

Kljub dejstvu, da je bolnišnica gradbeno območje, pa svojci bolj sumijo, da gre za človeški dejavnik, ki je sfižil vse skupaj. V primer naj bi bila vključena ginekolog in zdravnica, nemara tudi predstojnica? Na pobudo svojcev naj bi Lavre že decembra sprožil izredni nadzor o poteku poroda, ki je pomenil začetek težkih časov za družino, za katero bi ti trenutki morali biti družinski ponos. Sreča. Nadaljevanje poti rodu skozi zanamce. In kot pravi ljudski rek, je ena najžalostnejših izkušenj, ko starši pokopljejo otroka.

Uradni odgovor nam je poslala Magda Stražišar z zdravstvenega ministrstva, kjer zadevo poznajo – ta pa vzbuja nova vprašanja o dogajanju v slovenjgraški bolnišnici: »Ministrstvo je pozvalo svet zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, in naslovilo več dopisov na direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v katerih je prosilo za odgovore na nekatere navedbe staršev novorojenčka ter apeliralo na razmislek o izvedbi internega strokovnega nadzora.« Prav tako pravijo, da so pozvali pristojne organe k ukrepanju: »Pobudo za izvedbo strokovnega nadzora s svetovanjem je ministrstvo 3. januarja 2012 posredovalo na Zdravniško zbornico Slovenije, ki je skladno z javnim pooblastilom pristojna za izvedbo strokovnega nadzora.« Epilog še čakamo.

Morda ne bi bilo narobe, da se zganejo uradne inštitucije in raziščejo, kaj se je v resnici zgodilo na Koroškem ter ali bi bilo moč preprečiti, da je ugasnilo mlado življenje, ki ni niti dobro zadihalo na tem svetu. Čeprav to ne bo povrnilo izgube, bo morda preprečilo novo otroško in družinsko tragedijo.