NOVO MESTO, BREŽICE – Novomeški gimnazijci so v sklopu medpredmetne povezave med sociologijo in slovenščino obiskali molilnico v Novem mestu. Kot so zapisali na spletni strani gimnazije, bodo dijaki v maturitetnem sklopu pri slovenščini v 4. letniku obravnavali Bartolov roman Alamut: »Za poglobljeno razumevanje romana je potrebno dobro poznavanje islama, zato je bil dijakom obisk islamske molilnice v pomoč pri odpiranju vrat v ta roman in hkrati motivacija za branje med počitnicami.«
Med navodili pred obiskom je bilo zapisano, da morajo dekleta ob obisku molilnice imeti s seboj ruto. A teh navodil, če sodimo po fotografijah, ki so objavljene na spletni strani gimnazije, nekatera dekleta niso upoštevala, a so kljub temu smela vstopiti v molilnico.
Vojna na družabnih omrežjih
Na družabnih omrežjih se je razplamtel boj, ali je prav, da slovenski šolarji obiskujejo tovrstne objekte, in ali je prav, da se morajo dijakinje ob vstopu v molilnico zakriti. Mnogi komentarji so bili nestrpni in jih ne bomo ponavljali, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so tovrstno širjenje obzorij podpirali in poudarili, če po vsej Sloveniji obiskujejo cerkve, ni razloga, da ne bi smeli tudi drugih sakralnih objektov.
Dijaki naše šole si na takšnih ali podobnih dejavnostih ogledajo veliko sakralnih in posvetnih objektov in spoznavajo kulturo in verstva različnih narodov. Islamska molilnica je zgolj ena od sakralnih stavb, ki so si jih ogledali. Bili so tudi v evangeličanski cerkvi, rimokatoliških cerkvah, Vatikanu in pravoslavni cerkvi. Predstavniki Dijaške organizacije menimo, da je bil ogled islamske molilnice korektno izpeljan in je bil za dijake naše gimnazije primeren. |
Angelca Likovič brez dlake na jeziku
Kaj si misli o tem, da šolarji obiskujejo tovrstne sakralne objekte, smo povprašali Angelco Likovič, upokojeno ravnateljico, ki je znana po tem, da je brez dlake na jeziku: »To je del kulture. To ni kaj. Vere so različne in to je treba priznavat. Ampak da morajo naša dekleta dajati rute gor, to pa se mi ne zdi primerno. Tudi, recimo, muslimani, ko pridejo k nam, se morajo prilagoditi naši kulturi. Imajo lahko svojo cerkev. Če bodo šli v svojo cerkev, naj dajo takrat rute, ampak če so pa po Ljubljani, pa naj bodo normalno oblečeni. Jaz sem za to, da naši otroci gredo v molilnice, da pa se oblečejo tako in dajo rute gor, pa ne vem kaj, se mi zdi, da pa je preveliko prilagajanje.«
Vzajemnost spoštovanja
Za mnenje o istem vprašanju, ki smo ga zastavili Likovičevi, smo prosili tudi poslanko Združene levice Violeto Tomić: »V odnosu države do cerkve je marsikaj narobe, toda vsebina vašega vprašanja se ne dotika tega. Cerkve in sakralni objekti so večinoma stavbe velike arhitekturne vrednosti in pri umetnostni vzgoji je obisk teh neizogiben. Slovenija je sekularna država, zato je pomembno z vidika široke izobrazbe, da šolajoči se otroci spoznajo različne verske prakse, kulture in filozofijo. To počnemo tudi, kadar potujemo po svetu. Toda najprej je treba spoznati svoj domači krog. Tako bomo lažje razumeli in sprejeli svoje sosede ter njihovo drugačnost. V nekatere hrame je treba vstopati brez obuval, v druge s pokritimi lasmi, v nobene, niti budistične, ni dostojno hoditi razgaljen ali v kratkih hlačah. S tem se kaže spoštovanje do svetega prostora in kulture, ki jo predstavlja. Spoštovanje pa je vzajemen proces. Le če bomo mi spoštovali druge, lahko pričakujemo, da bodo oni nas.«
