NOVO MESTO – Škofija Novo mesto je bila ustanovljena 7. aprila 2006, njen prvi škof je še vedno dejavni Andrej Glavan. Obhajanje desetletnice so zastavili z več dogodki, s prvim že za lanski veliki četrtek, ko je škof dekanom izročil zastavo z geslom praznovanja, ki se glasi Živo občestvo Cerkve. Osrednji škofijski spravni slovesnosti ob dnevu blaženega Lojzeta Grozdeta na Zaplazu maja lani so sledili še srečanje družin oktobra, znanstveni simpozij novembra ter izid zbornika prejšnji mesec. V Baragovem zavodu v Šmihelu se bo 23. aprila odvijalo škofijsko srečanje mladih, ki ga bo obiskala tudi smučarska družina Prevc z Domnom, tokrat žal brez že drugje zasedenega Petra. Igralec Gregor Čušin bo kot običajno zelo živo, že provokativno nagovoril udeležence, kako pa je s pomočjo vere presegel začarani krog družinske tragedije, bo zaupal Damjan Janžekovič iz Ljubljane. Predstavili se bodo skavti, ki jih je v škofiji približno tristo, in animatorji, teh je približno šeststo, in vsako leto poskrbijo za nekaj tisoč otrok na oratorijih. Pričevali bodo tudi bogoslovci in še mnogi, da bi mladi dobili več moči in zagona tudi za osebno pričevanje v domačem okolju.
Blaženi Lojze in sestri Mariji
Med dogodki ob jubileju omenimo še koncert Vokalne akademije Jurij Slatkonja 10. aprila v stolnici. Sklepna slovesnost bo v soboto, 11. junija, v športni dvorani Leona Štuklja. Program bo poleg osrednje maše vključeval tudi pričevanja, predavanja, sodelovanje zborov in drugih liturgičnih sodelavcev. Posebno mesto bo pripadlo kipu Fatimske Marije romarice, ki bo Slovenijo obiskal med 13. majem in 13. oktobrom, novomeško škofijo pa od 10. in do 25. junija. Na šest postnih sobot so potekala romanja iz vseh šestih dekanij v stolnico sv. Nikolaja kot simbolično srce škofije. Duhovni del v letu Božjega usmiljenja nosi spravni značaj. K temu romarjem še predstavijo obširen pregled informacij o škofiji. O teh romanjih je škof Glavan povedal, da je po papeževem naročilu za polne duhovne sadove potrebno tudi romanje skozi sveta vrata, ki so podoba naše življenjske poti. Ob tem je omenil: »Naša sveta vrata lahko imenujemo vrata mučencev, ker so na njih upodobljeni mučenec Lojze Grozde in pa drinski mučenki, torej vsi trije iz naše škofije.«
Drinski mučenki sta blažena s. Marija Krizina Bojanc iz Šmarjete in blažena s. Marija Antonija Fabjan iz Malega Lipja pri Žužemberku.
Pri romanjih se je število postnih sobot, šest, lepo ujelo s številom novomeških dekanij: »Romanja so potekala po abecednem redu naših dekanij: iz Črnomlja, Kočevja, Leskovca, Novega mesta, Trebnjega in Žužemberka. Udeležba je sorazmerna velikosti dekanij. Največ, 611 udeležencev, jih je šlo skozi svetoletna vrata iz novomeške dekanije, 300 iz Bele krajine, 200 iz Kočevja, 400 iz Leskovca, 300 iz Trebnjega. Vedno se zberejo na škofijskem dvorišču, v procesiji gredo skozi sveta vrata, sledi križev pot, maša s svetoletnim nagovorom, sledi agape in pa še film o desetletnem utripu naše škofije.«
Letos štiri nove maše
Filmski ustvarjalci so želeli zaobjeti vse pomembno, kar se je dogajalo na številnih področjih delovanja škofije, je razložil škofijski tajnik Janko Jožef Pirc: »Vodilno vprašanje pa je bilo, ali smo v desetih letih upravičili njeno ustanovitev in nastanek. Med drugim je pospešila dobrodelnost, nov okvir je dobila pastorala Romov, na našem območju delujeta tudi dve terapevtski skupnosti za odvajanje odvisnosti. Pomembna točka ob desetletnem jubileju so duhovni poklici, ki so Bogu hvala zrasli, od enega na začetku škofije smo prišli do danes enajstih duhovnih poklicev. Letos bomo imeli štiri nove maše, kar je gotovo največje veselje za našo škofijo.« Film omenja tudi nove ustanove, kot sta Baragov zavod in konservatorij za glasbo, kar vse pospešuje kulturni utrip škofije.
»Življenje je kontinuum, se pravi jutrišnje raste iz današnjega in včerajšnjega,« je na priložnostni tiskovni konferenci spomnil škof Glavan in dodal, da bo ena pomembnih nalog še večja vloga laikov za čase in naloge, ki jih narekuje zmanjšano število duhovnikov: »Pa seveda še vedno skrb za nove poklice, v naši škofiji bomo verjetno za vse slovenske škofije uvedli uvajalno leto pred semeniščem za vse, ki čutijo duhovni poklic. In pa seveda tisto, kar življenje vesoljne Cerkve neprestano prinaša tudi potem v krajevne cerkve, kot na primer letošnje leto usmiljenja, ki je prišlo nepričakovano, pa bolj ali manj kroji življenje po vseh škofijah.«
Škofijsko odlikovanje Ob prazniku sv. Jožefa novomeška škofija podeljuje priznanja laikom za zasluge in udejstvovanje v župniji ali celotni škofiji. Letošnji nagrajenec je Slavko Trontelj, ki ga kot dolgoletnega policista, še prej miličnika, pa tudi kot policijskega vojnega veterana poznajo vsi Novomeščani. V utemeljitvi so kot zanimivost navedli, da je odlikovan tudi kot miličnik še iz prejšnjega režima – saj je ohranil svojo vero in bil pokončen v drži zvestobe krščanskim vrednotam kljub občasnim omejitvam s šikaniranjem in zasmehovanjem. Tudi tedaj, ko je delovni turnus značilno dobival prav na cerkvene praznike, je spomnil škofijski tajnik Janko Jožef Pirc: »S svojo pokončnostjo, ki pa ni bila trda, si je pridobil veliko spoštovanje tako med meščani kot med sodelavci in ne nazadnje tudi pri nadrejenih, ker pa nikoli ni trpela njegova poklicna profesionalnost. Po tej se ga tudi meščani izjemno spominjajo. Njegova ljubezen do Cerkve se je razplamtela po njegovi upokojitvi, ko je postal ključar stolne oziroma takrat še kapiteljske cerkve in sodelavec Karitasa kapiteljske župnije. Omenim predvsem vojno na Hrvaškem in v Bosni, ko so prihajali begunci in je bil znotraj Karitasa zanje še posebno aktiven. Tudi kot sodelavec župnijskega pastoralnega sveta in gospodarskega sveta je bil tesen sodelavec že prošta Jožefa Lapa, potem pa župnika Silvestra Fabjana.« |
Jagodni izbor
»Sedanja stolna, kapiteljska in župnijska cerkev sv. Nikolaja s svojim dominantnim položajem že stoletja daje prepoznavno podobo Novemu mestu, zaradi njene lepe in zanimive, četudi stilno močno neenotne arhitekture pa jo uvrščamo med najznamenitejše stavbne spomenike na Slovenskem,« opisuje škofijsko glasilo Jagode naše pastorale. Posajena je vrh Kapiteljskega hriba, poimenovanega po kolegiatnem kapitlju, ustanovljenem 27. aprila 1493. Morda najznamenitejši med novomeškimi prošti je Jurij Slatkonja, poznejši prvi dunajski škof in ustanovitelj zbora dunajskih dečkov. Med največjimi dragocenostmi stolne cerkve pa je slika na glavnem oltarju, delo znamenitega renesančnega slikarja Jacopa Robustija Tintoretta (1518–1594), ki ponazarja vstop sv. Miklavža v nebeško slavo.
