VIŠJI RAČUNI

Novoletni električni
 šok nas bo še tresel

Objavljeno 10. januar 2013 08.22 | Posodobljeno 09. januar 2013 23.01 | Piše: Aleksander Brudar

Mesečni račun za elektriko bo za povprečnega odjemalca dražji za tri evre.

Mesečni račun za elektriko bo dražji za okoli tri evre. Foto: Matej Družnik/Delo

LJUBLJANA – V krizi, ko so številni ostali brez služb in ko je treba paziti na vsak težko prigarani evro, ni nič kaj razveseljiva novica o povišanju prispevka za elektriko iz obnovljivih virov za več kot 310 odstotkov. Z drugimi besedami to pomeni, da bo mesečni račun za gospodinjstva zato višji za okoli tri evre oziroma za 35 evrov na letni ravni, kar pa je za tiste, ki morajo mesec preživeti z minimalno plačo, precejšen izdatek. Samo za primerjavo – nižji račun za RTV-prispevek je ob tem pravi blažev žegen, saj bomo državljani s petodstotnim znižanjem prispevka na leto privarčevali 7,68 evra.

Če bodo posamezniki tudi teh 35 evrov še nekako preboleli, pa zna biti zvišanje omenjenega prispevka za elektriko uničujoče za že tako krhko slovensko gospodarstvo. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bo tako imenovani elektrošok najbolj prizadel jeklarsko in papirno industrijo. Na območju nekdanje Železarne Jesenice, kjer je Acroni od 86- do 90-odstotni porabnik električne energije, bodo za plačilo omenjenega prispevka po novem porabili več kot dva milijona evrov oziroma štirikrat več kot do zdaj, so pojasnili v GZS in dodali, da je vlada prejšnji četrtek z enim samim dekretom, denimo, Palomi naložila za več kot 372.000 evrov višji letni strošek za elektriko. Za celotno papirno panogo to pomeni dodatno kar za 2,34 milijona evrov višje stroške.

Nevarnost za delovna mesta

V krškem podjetju Vipap Videm, ki je vodilni proizvajalec časopisnega papirja pri nas, so povedali, da bodo dodatni stroški na letni ravni presegli pol milijona evrov, zaradi česar bodo prisiljeni vpeljati še ostrejše varčevalne ukrepe, ki bodo posegali v investicijsko dejavnost in raziskave ter razvoj. »Glede ogroženosti delovnih mest pa menimo, da vsaka tovrstna dodatna obremenitev pomeni potencialno nevarnost za katero koli gospodarsko družbo, ki se mora seveda prilagoditi novim okoliščinam in poiskati pravo ravnovesje, da zagotovi nadaljnje nemoteno poslovanje,« so povedali in dodali, da se bo konkurenčnost gospodarstva zaradi tega sklepa vlade zagotovo poslabšala.

»Najbrž ob takih podatkih ni odveč poudarjati, da vlada nosi velik del odgovornosti za pričakovani razvojni zastoj številnih podjetij, za zmanjšanje njihovega izvoza, za morebitno odločitev lastnikov, da začnejo proizvodnjo seliti v tujino ali raje razvijati sestrska podjetja v tujini in posledično tudi za manj delovnih mest v Sloveniji,« še opozarjajo v GZS. Vlado so zato pozvali, naj spremeni svojo odločitev, od finančnega ministrstva pa pričakujejo, da ne bo uresničilo napovedanega dviga trošarin za energente za nadaljnjih 50 odstotkov, saj bi to samo papirni industriji povzročilo dodatni milijon evrov stroškov na leto. S finančnega ministrstva so jim v petek sporočili, da so apel posredovali direktoratu za davke, ki bo o tem tudi odločil.

image

V Acroniju bodo za plačilo novega prispevka porabili več kot dva milijona oziroma štirikrat več kot do zdaj. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Izjemno povečanje števila vlog

»Za izvajanje podporne sheme je bilo treba v letu 2012 zagotoviti 56 milijonov evrov sredstev s plačilom prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije z visokom izkoristkom in iz obnovljivih virov, v letu 2013 pa že približno 120 milijonov evrov,« v vladi, ki je prejšnji četrtek dala soglasje k aktu Javne agencije RS za energijo o določitvi omenjenega prispevka, pojasnjujejo njegov dvig. V javni agenciji za energijo dodajajo, da je tokratno zvišanje večje od prvotno predlaganega zaradi nespremenjene višine prispevka v lanskem letu in zaradi izjemnega povečanja števila tovrstnih proizvodnih naprav. Leta 2011 je agencija izdala 700 deklaracij za proizvodne naprave, lani pa več kot 1500. Na vprašanje, koliko takih vlog pričakujejo letos, so odgovorili, da bi bilo tako napovedovanje glede na številne neznanke (med drugim na primer pričakovane spremembe energetskega zakona) le približno ugibanje.

 

Deli s prijatelji