LJUBJANA – Pa saj novica, da Družba za avtoceste (Dars) brez premora, torej pospešeno, nadaljuje priprave na letošnjo vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema za težka vozila (samo za težka vozila oziroma vsa nevinjetna), bo bržda marsikdo ugovarjal, že dolgo ne bi smela biti in najbrž res ni več novica. Drži, testiranje delovanja tega sistema, prvo na vipavski hitri cesti pri Vrtojbi, drugo na gorenjski avtocesti pri priključku Brezje, bi bilo namreč (vsaj glede na optimistične napovedi in obljube) lahko celo že uspešno končano. Vključno z vsemi (zaradi takšnega testiranja) nujno potrebnimi, vendar najdlje polurnimi zaporami pri Vrtojbi in Brezju, kajpak. V redu, tako imenovane prečke portalov čez avtocesto naj bi resda namenoma postavljali postopoma in to naj bi trajalo vse do vročega poletja. Povsod, kjer bo to mogoče, pa naj bi dela prav tako potekala le ponoči, ko je praviloma še najmanj prometa.
Za težka in nevinjetna vozila
To pa ne pomeni, da v prihodnjih nekaj mesecih voznikom zaradi postavitve ogrodij teh portalov sploh ni treba pričakovati povečanega števila (delovnih) zapor na avtocestnem omrežju ali, no, ja, vsaj krajših zastojev. Če se ne prvim ne drugim preprosto ne bo mogoče izogniti, se jim pač, tako to je in pika, ne bo mogoče, nas tolažijo pristojni. Naj bi pa cestninska shema elektronskega cestninskega sistema nazadnje obsegala vsa vozila z maso 3,5 tone (vključno z avtobusi!), četudi bodo hkrati natančno določene posamezne redke izjeme. Za vsa druga, z maso manjšo od 3,5 tone, pa bo še vedno ostal v veljavi sistem z vinjetami. Zaradi vsega povedanega bo elektronska naprava SiGO – ta bo tovornim vozilom omogočala, da se jim ne bo treba več ustavljati pri cestninskih postajah, zato bo slednje sčasoma mogoče odstraniti – obvezna za vsa težka in nevinjetna vozila. Ste že slišali, da si Dars prav zaradi elektronskega cestninjenja poslej (vsako leto, ja) obeta celo 13 milijonov evrov več prihodkov? Res je.
Že ko je s konzorcijem podjetij Telekom Slovenija in Q-Free lani jeseni podpisal pogodbo o vzpostavitvi in delovanju elektronskega cestninjenja, nam je bilo pojasnjeno, da smo, če lahko tako rečemo, veseli, da bo takoj, ko bo pogodba začela veljati po plačani bančni garanciji, začel teči komaj enoletni rok za dokončno vzpostavitev sistema. Ta naj bi bil, skratka, vzpostavljen najpozneje septembra letos. Vrednost vseh pogodbenih del pa bo tako in tako znašala, je še bilo rečeno, največ do 110,5 milijona evrov, če upoštevamo tudi DDV, in po vzpostavitev sistema obsega tudi vse dogovorjene storitve v njegovem prvem desetletnem obdobju delovanja sistema.
Skratka, na slovenskem avtocestnem omrežju (nad avtocestami in hitrimi cestami) naj bi že v nekaj mesecih stalo 126 fiksnih cestninskih portalov, ti pa bodo za nadzor gibanja težkih vozil uporabljali tako imenovano DSRC-tehnologijo. Ta tehnologija omogoča učinkovito brezžično komunikacijo med vozilom in obcestno napravo. Od omenjenih 126 portalov jih bo 15 še dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.
Polurna zapora že v teh dnevih
Zato na vsem avtocestnem omrežju na območju naše države že potekajo dela, ki med drugim zahtevajo postavitev jeklenih varnostnih ograj povsod tam, kjer bodo stali portali, ustrezno izkopavanje za njihovo priključitev na električno in optično omrežje itn. Dela se opravljajo z občasnimi zaporami na odstavnih pasovih, s katerimi je mogoče »v najmanjši možni meri zmanjšati pretočnost prometa zunaj prometnih konic«, vendar se kljub temu žal ne bo mogoče povsem izogniti občasnim zastojem v prometu, saj nekateri posegi terjajo tudi zaporo voznega pasu. Le zaradi zagotovitve večje varnosti se včasih (do poletja) ne bo mogoče izogniti niti kratkotrajnim popolnim zaporam posameznih delov hitrih cest in avtocest.
Kaj drugega še lahko pričakujemo že v naslednjih dnevih? »V naslednjih dnevih bosta za potrebe pravočasnega testiranja delovanja sistema in opreme za tako imenovano mikrovalovno cestninjenje pod popolno, predvidoma polurno zaporo ceste predčasno postavljena prva dva portala; portal za stacionarni cestninski nadzor na vipavski hitri cesti pri Vrtojbi in cestninski portal na gorenjski avtocesti pri priključku Brezje,« nas v svojem sporočilu za javnost opozarja Dars.
Vendar je z izvajalci že tudi dogovorjeno, da bodo v primeru daljšanja zastoja takoj začasno prekinili dela in promet sprostili po obeh prometnih pasovih. Če ne bo, na primer zaradi vgrajevanja jeklenih varnostnih ograj na območju bodočih portalov, del z varnostnega vidika nujno izvesti do konca brez prekinitve.
Kaj to pomeni? Suma sumarum, v prihodnjih dveh do treh mesecih lahko zaradi postavitve portalov pričakujemo občasno povečanje števila delovnih zapor na (avto)cestnem omrežju in posledično predvsem krajše zastoje v prometu. Če bi postajali daljši, naj bi resda začasno prekinili delo. Če pa prekinitev dela ne bo zaželena iz varnostnih razlogov (zaradi višje sile), bodo pač zastoji morda trajali tudi dlje.
Koristno je tudi za gradbenike Konec lanskega leta smo med drugim lahko poslušali in brali, da bo leto 2017 končno obetavnejše tudi za slovenske gradbenike. Natanko tako: tudi zaradi vzpostavljanja elektronskega cestninskega sistema za težka vozila, ki bo, kot so ponosno poudarjali predstavniki vlade in Darsa, prav gotovo spadalo med večje in še kako pomembne naložbe v nadgradnjo kakovosti (izboljševanje) slovenskega avtocestnega omrežja. Za to, da bi videli, kateri gradbeniki bodo nazadnje imeli od tega največ koristi in kolikšna ta bo, bo treba še nekoliko počakati. |
