TREBNJE – Družini Koprivc iz Praprotnice pri Trebnjem je kljub težkemu finančnemu položaju uspelo nekako začasno urediti dom, da bodo zimo preživeli vsaj na toplem. Medtem ko jim bodo drva pogrela skromno bivališče, pa Alojza Koprivca in njegovo ženo Marico mrazi predvsem ob misli, kako sploh preživeti. »Oba sva brez šihta, Marica je brezposelna že 20 let, saj mora skrbeti za bolno hčer, jaz pa sem že dve leti brez zaposlitve,« je težke okoliščine začel opisovati Alojz.
Bralci že priskočili na pomoč
Pred skoraj petimi leti ste bralke in bralci Slovenskih novic nesebično priskočili na pomoč, ko sta zakonca potrebovala denar za danes 21-letno hčerko Sabino, ki je od sedmega leta zaradi prirojenega tumorja v možganih doživljala epileptične napade.
»Do njenega 16. leta so jo zdravili v Sloveniji s tabletami. Potem pa so v Ljubljani priznali, da jim je zmanjkalo znanja in prav tako primernih tablet za otroka, zato je bila tujina edina možnost,« se spominja Alojz. Hčerkino stanje je bilo vedno slabše, zato je zavarovalnica krila stroške operacije v Nemčiji, kar ji je pomagalo. »Če ne bi bilo operacije, bi bila danes na vozičku. Nato so se napadi končali, prav tako zdaj sama hodi,« je ponosno poudaril oče.
V začetku leta 2009 ste bralci tako prek Sklada Ivana Krambergerja zbrali nekaj sredstev, ki so družini v težkih časih prišla še kako prav. »S tistim denarjem smo krili šest poti v Nemčijo in tamkajšnje bivanje, nekaj pa ga je ostalo še za adaptacijo hiše in napeljavo trifaznega toka,« je dodal Alojz.
Družina je namreč dolga leta živela v dotrajani hiši na vrhu hriba, ki so jo zgradili Maričini predniki. »Stara je več kot sto let in zgrajena iz kamna, ki ga skupaj veže le blato,« je pojasnila Marica. Stara bajta si komaj zasluži naziv bivališče, saj bi lahko rekli, da ima živina v večini slovenskih hlevov večje udobje.
Pred časom je Alojz prodal še zidanico, ki je bila njegovo zadnje imetje poleg domače hiše. Od 20.000 evrov jih je 16.000 porabil za to, da je podrl del stare hiše, ki je imela tloris pičlih 36 kvadratnih metrov, in ob njej do strehe postavil nov malce večji prizidek, nato pa je denarja zmanjkalo, saj je s preostalimi štirimi tisočaki poravnal dolgove. Če Alojz ne bi bil pripraven, saj je ogromno dela opravil sam, bi lahko o strehi le sanjaril, na pomoč pa so mu prišli tudi dobri posamezni podjetniki, ki so mu računali le material. »Če bi moral vse sam plačati, streha danes ne bi stala, pred nami pa bi bila mrzla zima,« je prepričan Alojz.
V hiši so trenutno za silo urejene kuhinja, shramba in sobi, medtem ko je preostanek še v golih zidakih. Zakonca nimata denarja za kopalnico, zato uporabljata tisto v starem delu hiše, ki jo verjetno velika večina bralcev in bralk ne bi bila pripravljena nikoli uporabiti, Koprivčevi pa žal nimajo druge možnosti.
»Zdaj nam je zmanjkalo za zaključna dela v notranjosti hiše, za kar potrebujemo dobra dva tisočaka, za vodovodarja potrebujemo približno 500 evrov, nujno pa potrebujemo tudi štedilnik,« pojasnjuje Alojz.
Bo šel vodovod mimo njih?
Glede na to, da sta oba brezposelna, se sanje o dokončani hiši trenutno zdijo res le iluzija.
»Na mesec Sabina dobi 300 evrov nadomestila, saj ne more delati, in s tem denarjem se moramo preživljati,« pove Alojz, ki ga bremenijo še dolgovi. »Za odplačevanje kreditov odštejemo 250 evrov na mesec, samo prostovoljno zdravstveno zavarovanje za naju z možem pa na mesec pride 64 evrov,« pristavi Marica. »Še za položnice ni, vendar države to nič ne briga,« žalostno ugotavlja Alojz.
Račun se nikakor ne izide, ob tem se postavlja vprašanje, ki meji na znanstveno fantastiko. Kako sploh preživijo vsak mesec sproti, če denarja ni niti za hrano, položnice pa plačujeta, ko jima znese Če ne bi Alojz ob strani poprijel za kakršno koli delo, preživetje tako rekoč ne bi bilo mogoče.
Če verjamete ali ne, a Koprivčevi še vedno uporabljajo vodo iz štirne. »Še danes v 21. stoletju vas nima javnega vodovoda in vodo dobivamo iz štirne,« pravi Marica. Vodovod bodo po njenih besedah v bližnji prihodnosti vendarle napeljali, vendar s tem ne bo konec družinskih skrbi. »Kaj mi bo vodovod, če ne bom mogel plačati niti priključka,« se je vprašal Alojz, ki ga z družino torej čakajo res skromni božično-novoletni prazniki.
