LJUBLJANA – Potem ko je bil, kot vemo, na referendumu zavrnjen družinski zakonik, ki bi omogočal posvojitve otrok tudi istospolnim parom, so na ministrstvu za pravosodje ter na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavihali rokave in z združenimi močmi pripravili novi predlog istega zakona. Spremembe oziroma dopolnitve, katerih sprejetje tokrat predlagata obe ministrstvi oziroma ki bi jih, če smo natančnejši, čim prej rada uzakonila Cerarjeva vlada, naj sicer ne bi (po)segale na področje vprašanja pravic istospolnih parov. Zadevale ne bodo niti področja telesnega kaznovanja otrok in njegove prepovedi. To namerava vlada urediti ločeno, s predlogom novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo v kratkem obravnavala.
No, eden od dvomov, ki so že zdaj najbrž upravičeni, se glasi: če že danes, ko so družinski oddelki sodišč precej precej manj obremenjeni, matere praviloma (pre)dolgo čakajo na komajda prvo razpravo o določitvi preživnine za svoje mladoletne otroke, kako bo šele takrat, ko naj bi na sodišča že preložili bistveno obsežnejša in pravno zahtevnejša, dodatna bremena, za reševanje katerih so v tem hipu z zakonom še pooblaščeni centri za socialno delo?
Nekaj dilem vsekakor bo
Koliko je še takšnih dvomov in dilem, naj bi, kajpak, ugotovili v javni razpravi o novem družinskem zakonu, ki bo trajala do vključno 31. julija letos, ter potem vsaj vse morebitne tvorne (koristne) komentarje in pripombe tudi korektno upoštevali pri pripravi tako imenovanega čistopisa zakonika. Kaj pa je že znano, »odločeno vnaprej«? S sprejetjem novega predloga omenjenega zakonika naj bi pristojnosti tako imenovanega odločanja o ukrepih s trajnejšimi posledicami za varstvo koristi otrok (glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok, pa o njihovih stikih oziroma o izvajanju starševske skrbi ter o rejništvu, odvzemu in namestitvi otrok ter, nota bene, tudi o posvojitvah) – tako kot je bilo predvideno že v družinskem zakoniku, ki je bil pozneje zavrnjen na referendumu – s centrov za socialno delo prenesli na sodišča. Pa je zgolj na podlagi tega res mogoče špekulirati, da bi bilo v znani zgodbi koroških dečkov, ki jih je center za socialno delo odvzel starim staršem in napotil v rejo, vse ali skoraj vse drugače, če bi že veljal novi Mrak-Klemenčičev družinski zakonik? Vse takšne trditve čez palec so predvsem neprimerne in demagoške. Okrožno sodišče bi se namreč še vedno lahko odločilo enako, kot se je center za socialno delo, vendar bi menda vsaj lahko hitreje sprejelo odločitev, pa tudi za morebitno poznejšo odločitev o pritožbi naj bi sodna veja oblasti menda potrebovala precej manj časa. Menda in menda. Koroška dečka bi kljub temu lahko končala v rejniški družini in ne pri starih starših.
Kakor koli, za odločanje na prvi stopnji naj bi bila poslej – vlada se o tem očitno sploh ni pripravljena pogajati – pristojna okrožna sodišča. Bo pa za to šele treba oblikovati posebne družinske oddelke pri vseh tistih okrožnih sodiščih, kjer takšnih posebnih oddelkov še nimajo, in zagotoviti večjo (ustreznejšo) specializacijo sodnikov, ki bodo odločali o družinskih zadevah.
Centri za socialno delo bodo, da ne bo pomote, tudi v prihodnje opravljali strokovno delo v, če lahko tako rečemo, ožjem pomenu te besedne zveze, kar bo konec koncev še vedno zelo pomembno za družine in otroke, vendar pa bi bilo sodišče tisto, v katerega pristojnosti bi bilo odslej sprejemanje vseh ključnih odločitev. Kot sta v hipu, ko sta svečano razglasila začetek dvomesečne javne razprave o besedilu novega družinskega zakonika, poudarila ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak in pravosodni minister mag. Goran Klemenčič, je sicer (menda) že prejšnji zakonik vseboval številne dobre rešitve za otroke, glede katerih pravzaprav tudi ni bilo omembe vrednih pripomb. Kopač Mrakova in Klemenčič sta izrecno opozorila, češ da praksa nedvomno potrjuje, da nujno potrebujemo boljšo ureditev družinskopravnega področja. Zato vlada pravzaprav ne pričakuje nobenih resnejših pripomb ali ugovorov.
| Kaj le bo rekel Primc? Spomnimo se, kaj je ob robu ustanovitve Gibanja za otroke in družine, ki bi se lahko – to marsikdo od njega tudi pričakuje – do naslednjih parlamentarnih volitev prelevilo celo v novo politično stranko, dejal njegov Aleš Primc. Jasno in glasno je opozoril, da bo gibanje storilo prav vse zato, da bo družinam v Sloveniji bolje in lepše, kot jim je bilo doslej: »V Sloveniji vladajo podivjane elite, ki ne spoštujejo ustave in zakonov. Naš cilj pa je zagotoviti družinam prijazno državo, kar v tem hipu žal še ni možno, saj so slovenske vlade naše otroke zadolžile za več kot 30 milijard evrov. Zato odhajajo v tujino, zato jim bo treba omogočiti, da bodo ostajali doma, kjer si bodo ustvarjali družine.« Nekatera sodišča bodo sicer šele ustanavljala posebne družinske oddelke in tudi poskušala zagotoviti ustrezno specializacijo sodnikov. |
