RAKA – Morebitnega kupca gradu Raka smo s telefonskim klicem presenetili. Za kakršno koli izjavo je še prezgodaj, saj rok za javno zbiranje ponudb še traja, je dejal. Ga je pa zanimalo, ali je po naših informacijah morda – seveda poleg njega – še kaj drugih interesentov za tale nakup. Razpisna dokumentacija s povabilom k oddaji ponudbe za nakup gradu, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, je sicer objavljena na spletni strani občine Krško.
Za nepremičnino, ki nam jo je razkazal agilni predsednik sveta KS in občinski svetnik Silvo Krošelj ter obsega 400 m2 kleti, 993 m2 pritličja in 750 m2 prvega nadstropja s pripadajočim (za tako stavbo precej skromnim) zemljiščem, je objavljena izhodiščna izklicna cena 100.000 evrov – ki pa ne vključuje davka na promet nepremičnin niti preostalih stroškov v zvezi s prodajo in prenosom lastništva. Vsi ti bremenijo kupca. Javno zbiranje ponudb poteče v ponedeljek.
Na voljo tudi občini in kraju
Grad je za višjo vsoto, 155.000 evrov, občina poskušala prodati že pred dobrimi petimi leti pod županom Francem Bogovičem, a ni bila uspešna. Morda bo nižja cena dovolj vabljiva, da bo privabila novega graščaka, ki pa z nepremičnino ne bo povsem prosto razpolagal. Zavezati se mora, da bo strokovno vzdrževal in obnavljal vse neokrnjene prvine arhitekture objekta »in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe«, spreminjati ne bo smel »varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin«, čemur bo moral podrejati vso rabo in vse posege »na površinah nekdanje vrtnoarhitekturne zasnove razen tistih, ki predstavljajo revitalizacijo oziroma rekonstrukcijo«. Ohraniti bo moral nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, na katerem tudi ne bo smel postavljati »objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod«.
Novi lastnik bo torej graščak s številnimi gradbenimi omejitvami.
V ponudbi, za katero mora vplačati desetodstotno varščino, mora kandidat tudi podati program za funkcionalno izrabo prostorov s časovnico vzpostavitve delovanja in prav tako s časovnico programa obnove celotnega grajskega kompleksa. Začeti pa mora kar takoj po prevzemu lastništva.
Poleg tega bo moral občini Krško in Krajevni skupnosti Raka zagotoviti brezplačno uporabo gradu za 20 dni na leto »za potrebe izvajanja prireditev ali razstav«.
Če bo več izenačenih ponudnikov za nakup gradu, bo občina med njimi v 15 dneh izvedla javno dražbo. Kdor bo ponudil več, njegov bo grad.
Nekoč so gojili rake
Razgibano sleme krškega gričevja je bilo naseljeno že v prazgodovini, medtem ko vas Rako prvič omenjajo leta 1178. Krajevna skupnost z nekaj manj kot dva tisoč prebivalci premore tudi društvo za promocijo in razvoj, ki je precej pozornosti namenilo prav gradu s pestro zgodovino. Prvotni gospodje, ki so postavili stavbo, ki jo je že zdavnaj vzel zob časa, so bili omenjeni v 13. stoletju. Zadnjega živečega člana rodbine so Turki ob vpadu 1471. odpeljali s seboj. Grad so nato leta 1515 požgali kmečki uporniki. Pri imenitno obnovljeni, najbrž pa tudi na novo pozidani stavbi so v 17. stoletju v ribniku gojili rake, rastline pa gojili v toplih gredah. V enega lepših podeželskih gradov na Kranjskem ga je na prelomu v 19. stoletje preuredil baron Haller von Hallerstein. Proti koncu 19. stoletja je gospodarsko nadvse uspešni Feliks pl. Lenck po poroki z bogato Američanko z bližnjega studenca v grad napeljal vodovod. Med drugo svetovno vojno je poslopje služilo kot vojaška postojanka, med letoma 1948 in 1998 so v njem živele nune iz reda usmiljenk Hčera krščanske ljubezni.
Grajska prihodnost bo zagotovo bolj posvetna, novi lastnik pa naj bi zagotovil, da bo lahko v ponos tudi kraju in občini.
Etnologova pozornost
Društvo vinogradnikov Raka je pred leti na ogled gradu povabilo tudi znanega etnologa dr. Janeza Bogataja. Ugotovil je, da je grad v »razmeroma dobrem stanju, kar je posledica dobrega vzdrževanja prejšnjih najemnic«. Ob nekaj konkretnih napotkih gostiteljem – med drugim naj počistijo razbohoteno razraščanje plevela, kar so medtem tudi postorili – je podal še naslednjo vizijo: »Grad na Raki s svojo izjemno lego v vinogradniški pokrajini in v neposredni bližini avtoceste seveda kaže eno samo odlično možnost svojega prihodnjega življenja. To je razmišljanje v smeri intimnega družinskega hotela, kakršne poznajo danes povsod po Evropi in predstavljajo eno od najperspektivnejših smeri turističnega razvoja oziroma ponudbe.«