SEVNICA – Slovensko gradbeništvo, ki ga je zadnja gospodarska kriza spravila na kolena, se tudi v tistih svojih zlatih časih nikakor ni moglo otresti največjega problema – velike plačilne nediscipline. Zaradi neplačevanja računov za korektno opravljeno delo so propadli številni mali podjetniki, posledično so bile uničene njihove družine, na koncu pa jih večina zaradi izmikanja ali stečajev dolžnikov trdo zasluženega denarja nikoli več ni videla. Razumljivo je, da so se nekateri tisti podjetniki, ki so še imeli toliko sredstev, da so posel lahko vseeno nadaljevali, odločili, da bodo nove priložnosti iskali v tujini oziroma v zahodnoevropskih državah. Tam takšnih problemov niso imeli in jih še danes nimajo, saj so na koncu povsem korektno in v dogovorjenem roku za delo, ki ga opravijo na gradbišču, plačani.
»Pri nas delavec ni vreden nič, tam gori pa si človek. Tudi belgijski lastnik podjetja, ki ima zaposlenih 300 ljudi in za katerega smo delali, je prišel do nas in dal vsakemu roko. Počutiš se kot človek, da si, skratka, nekaj vreden,« nam opiše, kako je v tujini, Uroš Kralj, ki kot samostojni podjetnik vodi manjše podjetje Bivales, montažno mizarstvo iz Radeč pri Zidanem Mostu. Njegovi zaposleni so za belgijskega naročnika v Bruslju sodelovali tudi pri gradnji tamkajšnje konferenčne dvorane, namenjene zasedanju ministrov in funkcionarjev evropskega vrha. »Ta relacija delavec–delodajalec, vsaj v tem podjetju, je zelo jasna. Ne razmišljaš, ali boš na koncu dobil plačilo ali ne,« še dodaja sogovornik. Kralj tako, vsaj kar se tiče posla v Belgiji, nima težav, ima pa od januarja letos, ker ta država strogo spoštuje evropsko zakonodajo, težavo, zaradi katere je moral na koncu odpustiti kar osem od 16 zaposlenih.
Brezposelni po prihodu domov
Že takoj je treba opozoriti, da mu tukaj, kot bi mnogi pričakovali, ne dela problemov slovenska država oziroma finančna uprava (FURS), ampak, kot nam je povedal, spremembe na ravni Evropske unije, ki na koncu precej podražijo delovno silo. Gre namreč za to, da mora za zaposlenega ob istem izplačilu neto plače (nekaj čez 2000 evrov) za prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje odslej plačevati 1000 evrov več (namesto 341 evrov kar 1376 evrov), saj se v osnovi za izračun prispevkov ne upošteva le še osnovna plača, ki bi jo delavec prejel doma. Plača za posameznega zaposlenega nato seveda pade v višji razred, posledično pa se to pri nas izrazi v višjih prispevkih.
»Sistem je tako narejen, da je tisti, ki dela, na koncu najbolj tepen in mu najmanj pripada. Sem eden redkih, ki se borimo za delavce, da jim, če kaj ustvarijo, na koncu tudi kaj ostane oziroma da zaslužijo,« pove Kralj. Po njegovih besedah je v ozadju dejansko skrb za delavce, ki so napoteni v drugo državo, da jih delodajalci ne bi izkoriščali. Glede tega pa je belgijska oblast, ki ima, kar se tiče spoštovanja delovne zakonodaje, zelo dobro izurjeno inšpekcijo, precej stroga. A kaj hitro lahko ravno ti delavci, ko se vrnejo nazaj domov, ostanejo brez službe. To se je zgodilo, kot rečeno, tudi v primeru našega sogovornika.
Dva tisoč evrov več na delavca
Razložil nam je, da njegovi zaposleni v tujini delajo več tednov oziroma takrat, ko imajo tam zagotovljen posel. Nato pa lahko na drug posel v tujini doma čakajo tudi ves mesec. Tako bi moral delavcem tudi za ta čas plačevati isto plačo oziroma 1000 evrov višje prispevke, kar pa finančno težko zagotovi. Pove nam, da bi ga v tistih sušnih mesecih delavec na koncu dejansko stal 3000 evrov oziroma dva tisočaka več kot pred spremembo. Zato se je moral posloviti od osmih zaposlenih, sicer zelo pridnih in dobro usposobljenih delavcev. Očitno, kot še meni, se tudi Evropska unija v tem pogledu vse bolj zapira oziroma gre za željo po zaščiti domačih delavcev ter hkrati preprečevanje dela »manj strokovne« delovne sile.
»Če bodo to zakonodajo vsi dosledno izvajali, je vprašanje, koliko tuje delovne sile bo dejansko ostalo v tujini,« se sprašuje Kralj in dodaja, da je to neke vrste »tiha selekcija delovne sile«. Poudarja, da delo v tujini, kot si nekateri napačno predstavljajo, nikakor ni »plačan dopust, ampak trdo delo«, denar, ki je ob tem prigarano zaslužen, pa za seboj potegne veliko odrekanja. To nam je potrdil Sevničan Albin Guček, ki si je še do pred kratkim tako v tujini služil denar. Na takratne čase ima, kot nam je povedal, le lepe spomine. Za opravljeno delo je dobil denar takrat, kot je bilo dogovorjeno, natančno se je vedelo tudi, kaj mora tam narediti. Res pa je, da si na gradbišču vsak dan po cele dneve in da zaradi tega na koncu trpi družina. »To je cena dela v tujini. Tam delaš do devet mesecev, domov prideš za kakšen teden,« nam še pove Guček. ¾
Kmalu nov udarec za delodajalce?
Na Obrtni zbornici Slovenije so nam povedali, da je na ravni EU pri obračunavanju plač že doslej veljalo načelo enako plačilo za enako delo oziroma da se upošteva minimalna plača države oziroma kolektivne pogodbe dejavnosti, kjer se opravlja čezmejna storitev. Drži pa, da se pripravljajo določene spremembe, in sicer da bi delodajalci poleg minimalne plače morali po novem upoštevati vse druge določbe kolektivne pogodbe dejavnosti, ki veljajo za lokalne delavce na ravni države (tudi izplačilo 13. in 14. plače), kjer bodo napoteni delavci opravljali delo. »Strošek delodajalca bo po novem še večji, če bo sprejeta EU-direktiva, ki jo zahtevajo države članice Belgija, Nemčija, Avstrija, Švedska, Nizozemska in Luksemburg,« so pojasnili na OZS in nadaljevali, da uvedbi takšnega sistema nasprotujejo, »saj bo takšno obračunavanje plač povzročil ne samo večje stroške delodajalcem, ampak bo imel za posledico tudi odpuščanje delavcev«.
Na Finančni upravi RS (FURS) odgovarjajo, da pri napotenih delavcih še vedno velja, da se njihov celotni izplačani dohodek šteje za dohodek iz delovnega razmerja, pri čemer se jim v davčno osnovo ne vštevajo dokumentirana in po zakonu priznana povračila stroškov (do določenega zneska in pod določenimi pogoji v vladni uredbi). »Z vidika prispevkov za socialno varnost še vedno velja, da se jim v osnovo všteva znesek plače, ki bi jo prejeli za enako delo v RS (torej brez dodatkov k plači za delo v tujini) ter morebitni drugi prejemki in bonitete,« še pravijo na Fursu. Da pri nas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju velja, da je osnova za plačilo prispevkov za napotene v tujino primerljiva s plačo, kakršno bi delavec prejemal v Sloveniji, so nam potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
