LJUBLJANA – Minister za finance dr. Uroš Čufer je vladni koaliciji že v nedeljo zaradi odločitve ustavnega sodišča, da je zakon o davku na nepremičnine, ki ga je do zadnjega zagovarjala vlada premierke mag. Alenke Bratušek, neustaven, in s tem neizbežne razveljavitve nesprejemljivega davka predlagal dvig davka na dodano vrednost (DDV): »Mislim, da morajo vsi (v koaliciji) še malo pri sebi premisliti, a vseeno menim, da gre za kar sprejemljiv predlog.« V tem hipu vse kaže, da nas bosta vlada in minister Čufer že s 1. majem razveselila z višjim DDV, katerega višja stopnja naj bi zrastla za dve odstotni točki, nižja pa »zgolj« za pol odstotne točke. Ja, splošna stopnja DDV naj bi po novem znašala že 24 odstotkov, znižana pa deset. Vlada naj bi odločitev o višjem DDV sprejela že pojutrišnjem. Minister Čufer razmišlja o še najmanj dveh, dodatnih ukrepih poleg pričakovanega krčenja javne porabe: o uvedbi nekoliko drugačnega davka na nepremičnine, ki, kot pravi, vsekakor ima svojo ekonomsko logiko, in o morebitnem hkratnem znižanju dozdajšnje obdavčitve plač.
Nobenega dvoma ni, da vladna koalicija mora poiskati takšno ali drugačno rešitev za nadomestitev 200 milijonov evrov davčnega izpada, ki je pač posledica tega, da je vlada premierke Bratuškove slovenskim davkoplačevalcem pišmeuharsko poskušala vsiliti protiustavno plačevanje davka. To drži. Je pa tudi res, da zdajšnja parabančna vlada še kar nadaljuje nerazumno reševanje slovenskih bank in da gre, kot je povsem upravičeno v svoji včerajšnji kolumni opozoril dr. Matej Lahovnik, pri izpadu zaradi razveljavitve protiustavnega davka na nepremičnine navsezadnje za enak znesek, ki ga je vlada premierke Bratuškove brez vsakršnih pomislekov in dvomov sklenila vzeti iz žepov davkoplačevalcev in uporabiti za polnjenje luknje v Banki Celje.
No, pa si osvežimo še enkrat spomin. Čeprav od javne razglasitve neustavnosti zakona o davku na nepremičnine in nekaterih delov zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) ni minilo niti štiri dni, imajo nekateri v Sloveniji žal krajši spomin celo od domnevno komajda trisekundnega spomina zlatih ribic. Skratka: ustavno sodišče je obravnavalo več zahtev in pobud za oceno ustavnosti 2., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 14., 15., 25., 26. in 33. člena koalicijskega zakona o davku na nepremičnine in nazadnje brez kančka dvoma razsodilo, da bi bila uveljavitev takšnega zakona kot celote – v izrecnem neskladju z ustavo. To odločitev je devet ustavnih sodnic in sodnikov, kar je najbrž tudi več kot pomenljivo, sprejelo soglasno.
Objavljamo zahtevo za popravek »V Slovenskih novicah je bila 1. 4. 2014 objavljena fotografija generalne direktorice DURS Jane Ahčin, nad katero je bilo zapisano: "Generalna direktorica Dursa Jana Ahčin: višji DDV pomeni za mnoge nove, dodatne zadrege." V zvezi s tem bi radi zelo jasno poudarili, da generalna direktorica DURS o predlaganih spremembah stopenj DDV ni bila vprašana in se do tega tudi ni opredeljevala. Zapisano stališče nad njeno fotografijo je tako povsem neutemeljeno.« Stojan Glavač, |
Sočasno pa so ustavni sodniki še ugotovili, da zakonska ureditev modelov vrednotenja nepremičnin iz 7. člena zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin po eni strani ne ureja dovolj jasno in določno pravnega položaja davčnega zavezanca, po drugi pa urejanje vprašanj, ki bi morala biti v izvirni pristojnosti zakonodajalca (urejena z zakonom!), v prvem odstavku 11. člena navedenega zakona prepušča – kar vladi. Pa ne samo to, tudi ureditev metod množičnega vrednotenja nepremičnin iz 8. člena zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bi bila s tako imenovano izvršilno klavzulo iz četrtega odstavka 15. člena v celoti prepuščena – urejanju s podzakonskimi predpisi. Točno, tudi vsa našteta določila ZMVN so, kajpak, bila v neskladju z ustavo!
Kako je že dejal predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič po petkovi javni razglasitvi (raz)sodbe? Opozoril je, da ima država (na predlog katere koli že vlade) prav gotovo pravico uzakoniti davek na nepremičnine in ga potem tudi pobirati, da pa to nedvomno mora storiti tako, da takšen zakon s takšnim davkom ne bo neustaven oziroma protiustaven. Kaj pa se je zgodilo pri nas v zadnjem letu? Vlada in vladna (koalicijska) večina v državnem zboru sta davek na nepremičnine poskušala uvesti tako arogantno in neodgovorno, da preprosto ni mogel prestati preizkusa pred ustavnim sodiščem, poleg tega pa so bili tudi predlagatelji oziroma pobudniki ustavne presoje izjemno prepričljivi pri utemeljevanju, kaj vse je narobe z zakonom o davku na nepremičnine.
Bodo tokrat upoštevali ustavo?
V vladnem svetu za spremljanje izvajanja »novega« (protiustavnega!) sistema obdavčitve nepremičnin, ki mu predseduje Darko Končan in ki naj bi se predvidoma zadnjič sešel jutri, naj bi bili menda naklonjeni pripravi novega zakona o davku na nepremičnine. Še zadnjič naj bi, skratka, »Končanovi« vladi modro svetovali oziroma ji predlagali, naj pač pripravi novi zakon. Nekateri menijo, da bi bilo prav, da bi vlada temu svetu morda celo podaljšala mandat, hkrati pa državljanom tokrat vnaprej zagotovila, da bodo člani sveta z osebnim premoženjem odgovarjali za finančne posledice (nastalo škodo), če bi si še enkrat drznili zagovarjati uvedbo protiustavnega davka.