Novi katastrski dohodki
bodo uničili male kmete

LJUBLJANA – Vlada je spomladi 2011 v okviru dohodninske zakonodaje sprejela tudi novi zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč, ki stopi v veljavo čez en mesec, 30. junija. Z njim naj bi uvedli novo, sodobno metodologijo obračunavanja pridelkov oziroma zaslužka iz kmetijske dejavnosti. Stari zakon iz leta 1989 je bil po mnenju zakonodajnih služb zastarel in metodološko povsem neprimeren, novi pa se zdi predvsem vinogradnikom, sadjarjem, poljedelcem in še zlasti srednjim samooskrbnim kmetijam, ki svoj dohodek običajno ustvarijo iz raznolikih dejavnosti, katastrofa.

Vinogradi kot zlato

Zlasti vinogradnikom se je zavrtelo, ko so videli, kaj je geodetska uprava izračunala po metodologiji novega zakona, za najvišji bonitetni razred vinograda nekje v jugovzhodni Sloveniji je namreč predvidela, da vinogradnik za pridelek na en hektar velikem vinogradu zasluži kar 5314 evrov. »Pri izdelavi kalkulacij so upoštevali nenormalno visoke povprečne prodajne cene za vino, kar 2,40 evra,« pove Matjaž Jakše, predsednik zveze vinogradnikov Dolenjske iz Kostanjevice na Krki. »KD se je najbolj povečal v panogi, ki že nekaj let beleži negativne trende, saj se vinogradi opuščajo in hkrati starajo, zaradi situacije na trgu jih nihče več ne obnavlja.«

Izdelana lestvica KD za kmetijske površine je res neverjetna, saj je na drugi strani KD za njivo 128 evrov – dohodkovno razmerje med vinogradom in njivo je v najboljšem primeru 40 : 1. »V najslabšem pa celo 700 : 1,« opozori Jakše. Imeti vinograd torej po mnenju oblasti pomeni, da imate doma kokoš, ki vam nese zlata jajca.

Pasulj in šest piv ali liter vina

Ko sem krožil po Krškem polju in kramljal z vznemirjenimi vinogradniki, ki so kar z jezo nalivali kupico za kupico, mi je neki kmet s Slinovc povedal naslednji vic: »A veš, da sem v Ljubljani na Letališki zadnjič plačal za malico 16 evrov? Drago kot hudič,« se je smeje se muzal.

Sedeči za mizo smo se spogledali in ugibali, kje je tako drago. »No, jedel sem pasulj in spil šest piv!« je izustil in planili smo v krohot. A smo se hitro zresnili.

Zgodba v primeru piva drži vodo, z litrom vina pa se ne bi izšlo, saj bi kmet za pasulj in liter vina plačal 20 evrov. Na drugi strani je vino edino živilo, ki se je od lani na nivoju odkupne cene pocenilo za 35 odstotkov (vir: Surs). Medtem se cena vina v trgovini ali gostilni ni spremenila ali je šla celo navzgor, kar pomeni, da so trgovci še zvišali maržo.

Sto hektarov na leto

Z vinom je res križ: v Sloveniji imamo 29.582 vinogradnikov, ki obdelujejo 16.117 hektarov vinogradov, kar pomeni, da je povprečni slovenski vinograd velik pičlega pol hektara. V resnici imamo le 399 vinogradnikov, ki obdelujejo več kot pet hektarov vinogradov. Jakše ob tem spomni, da vinograde opuščamo z neverjetno hitrostjo: »V Posavju v treh dneh propade hektar vinograda. V zadnjem desetletju smo jih izgubili po več kot sto hektarov na leto.«

Od kod torej uradnikom na kmetijskem in finančnem ministrstvu in na geodetski upravi, da se da na enem hektaru tako z lahkoto zaslužiti po nekaj tisoč evrov? Cena vina v resnici ni 2,40, kot so naračunali zakonodajalci, ampak 1,50 evra, vinogradnik se mora potruditi, da ustekleničeno z nalepko proda za 2 evra. Zakonodajalci tokrat niso imeli stika z realnostjo.

»Stvar bolj spominja na to, da so obiskali kakšno prestižno slovensko klet in se otročje čudili in verjeli zgodbicam o drago prodanih flašah v Ameriko ali Rusijo,« je namignil neki poljedelec.

Trije traktorji in zelje iz Poljske

Imel je prav, zgodba je podobna tisti resnici, da imajo kmetje po tri traktorje na dvorišču. Res imamo Slovenci največ traktorjev na prebivalca, toda v resnici imajo kmetje običajno le enega zares dobrega in dva stara neregistrirana in uporabna za opravila okoli hleva, zato je slika o bogatih kmetih povsem zgrešena. Resnica so delo, nekaj 100.000 evrov kredita in nekonkurenčnost, zato pridelkov ni preprosto prodati. Cena kislega zelja se pri kmetu vrti okoli 0,40 evra za kilogram, na Poljskem, kjer ga imajo trenutno preveč, pa ga lahko kupite za 0,12 evra. Te statistike ni nihče upošteval.

40.000 evrov na hektar

Po mnenju poznavalcev bodo pri večjih pridelovalcih grozdja ali sadja KD hitro narasli na 4000 evrov na hektar. Jakše razloži: »Če obdelujete denimo 10 hektarov vinograda srednjega razreda, vam bo to naneslo 45.000 evrov KD. Če imate v Posavju pet hektarov jablan, bo to naneslo 27.000 evrov.« Udarilo bo tudi gozdarske kmetije, kjer bodo za 10 hektarov gozda prislužili najmanj 2000 evrov KD.

Omenjeni zneski se seveda seštevajo in pripišejo dohodninski osnovi, v kateri je morda tudi plača ali pokojnina, zato Jakše svetuje, naj se kmetje posvetujejo z dobrim računovodjo, kaj jim je storiti.

A kot kaže, se bodo morali večji kmetje preleviti v podjetja s knjigovodstvom, kar pa seveda stane. Če človek na predlog lestvice KD pogleda takole s kmečko pametjo, se zdi, da se poskuša država rešiti malih pridelovalcev vina in sadja.

»Vplivi novega davka se bodo pri manjših pridelovalcih občutili pri višji položnici za katastrski dohodek, posledično tudi višji dohodnini, višjem prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, dražjem vrtcu, manjšem otroškem dodatku, izgubi štipendij, višjih zneskih članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici itd.,« opozarja Jakše.

Kaj bo storila družina s tremi otroki na tri hektare veliki kmetiji, kjer ima oče 600 evrov plače? Prodali bodo traktor, da bodo poplačali davke, glede vrtca padli v nižji razred in se oglasili na RK ali Karitas po hrano!

»Kmete silimo v podjetja, vračamo se v obdobje petletk, uvajamo zemljiški maksimum dva hektara na fizično osebo,« sklene sogovornik.