LJUBLJANA – Pod Pahorjevo vlado smo dobili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki po mnenju takratne desnosredinske opozicije ni ne znala ne hotela gospodarno upravljati državnega premoženja. Po predčasnih volitvah 2011 je Janševa vlada zato na mah začela pripravljati vse potrebno za ustanovitev Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki naj bi uspešneje (bistveno gospodarneje od AUKN) upravljal vse državno premoženje, ki je v letu 2011 skupno res imelo kar 500 milijonov evrov odhodkov, vendar ustvarilo samo 34 milijonov evrov prihodkov. Levosredinska opozicija je Janševi vladi zaradi predlaganega zakona o SDH očitala, da si želi zagotoviti predvsem politični vpliv na upravljanje državnega premoženja (na razpolaganje s prihodki od državnega premoženja). Lukšičev SD je na mah pripravil tako imenovano Pirnat-Ribičičevo zahtevo za ustavno presojo zakona o Slovenskem državnem holdingu itn.
Kar je preveč, je preveč
Slovenska politika si tako zelo želi umakniti svoje lovke in kremplje iz gospodarstva, da je vlada premierke mag. Alenke Bratušek zdaj pripravila prenovljeni (drugačni, novi) predlog zakona o SDH. Pripravili so ga na finančnem ministrstvu pod vodstvom dr. Uroša Čuferja. Po novem zakonskem predlogu naj bi bil Slovenski državni holding organiziran kot delniška družba. V oceni stanja in razlogih za sprejem takšnega novega zakona piše: »Ker klasifikacija, ki je dokument, na osnovi katerega bi začel veljati prejšnji zakon o SDH, ni bila sprejeta, je prišlo le do ukinitve AUKN in prenosa pooblastil za upravljanje z naložbami Republike Slovenije na Sod. Tako je prišlo do težav in političnega vmešavanja pri upravljanju z naložbami države, kar se je pokazalo pri imenovanjih članov nadzornih svetov tako Soda kot tudi drugih družb, ki so za Republiko Slovenijo pomembne ...« Šele Čuferjev predlog zakona o SDH naj bi, skratka, omogočil več transparentnosti in učinkovitosti pri upravljanju državnega premoženja. Krasno. Bo zato, namesto najprej predvidenih devetih članov, nadzorni svet SDH po novem štel le pet članov? Bo zato po novem vse nadzornike SDH »nepolitično« izbirala oziroma imenovala vlada na predlog ministrstva za finance? Po dozdajšnjem »slabšem« zakonu naj bi člane nadzornega sveta SDH imenoval državni zbor, med njimi pa bi bili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po novem predlogu nič več.
Kako je že zapisal Aleš Lunder na Damijan blogu (v blogu prof. dr. Jožeta P. Damijana)? »Verjetnost, da se bo v letu 2013 kar koli vsebinsko spremenilo na bolje, je enaka +/– nič.«
Obstaja pa ne glede na vse menda iskrica upanja (lučka na koncu temačnega predora, kot se tolažijo nekateri): na predvideno kakor izboljšavo Janševega zakona o SDH so se namreč pred tremi dnevi ogorčeno odzvali sindikati. Na skupni novinarski konferenci, na kateri so predstavniki reprezentativnih sindikalnih central spregovorili o tem, kako zelo so razočarani zaradi zelo očitno ignorantskega odnosa, ki ga koalicija premierke Bratuškove, ki se uradno sicer resda zavzema za socialni dialog, kaže do vseh njihovih pobud in predlogov, so slovenske javnosti posvarili tudi pred pričakovanim spreminjanjem zakona o Slovenskem državnem holdingu in opozorili, da po novem v nadzornem svetu SDH sploh ne bi bilo več predstavnikov zaposlenih (delavcev)! Poudarili so, da jih bo to še bolj povezalo oziroma združilo. Pa bodo pripravili tudi kakšen protest, si bodo morda upali celo stavkati proti arogantni vladi? Četudi je levosredinska?
Šukljetovanje ni ključno za opozicijo?
Precej bizarno je, da je po mnenju SDS ključni razlog za interpeliranje dr. Uroša Čuferja predvsem to, da se ne finančni minister ne vlada ne strinjata, da bi bil veljak SDS mag. Andrej Šircelj hkrati poslanec in neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUBT). Pa je to res lahko ključni razlog? Težko. Na primer: vlada je tudi domžalski Helios uvrstila na seznam 15 podjetij, iz katerih naj bi se država v kratkem umaknila. Vlada bi, skratka, rada prodala lastniški delež, ki ga ima država v Heliosu, in si ga želi prodati po ceni, ki bi bila čim ugodnejša za davkoplačevalce. A prav v teh dneh smo izvedeli, da je Heliosovo hčerinsko podjetje Belinka Belles lani posodila kar 22 milijonov evrov agenciji za strateške študije, katere lastnik je nekdanji direktor vladnega urada za informiranje, nekdanji kulturni oziroma notranji minister pa nekdanji generalni sekretar vlade in prvi slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje. Zaradi takšnih in podobnih »poslovnih« odločitev članic Heliosove skupine bo bržda padla cena državnega deleža v matičnem podjetju. In? Paradržavni Sod, ki ga vodi mag. Tomaž Kuntarič, in paradržavna (Kadova) Modra zavarovalnica, ki jo vodi Borut Jamnik, bi morala nemudoma zahtevati sklic izredne skupščine delničarjev Heliosa. Če so že za opozicijo ključne funkcije, ki jih zaseda mag. Šircelj. Sindikati opozarjajo: po »izboljšavi« zakona o SDH v nadzornem svetu tega sploh ne bo več predstavnikov sindikatov oziroma delavcev.
