LJUBLJANA – Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema, ki predvideva ustanovitev posebne družbe za upravljanje terjatev bank. Ta bo upravljala poseben sklad za upravljanje slabih bančnih terjatev, je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič.
Vlada bo predlog zakona v državni zbor (DZ) posredovala s predlogom, da se ga obravnava po nujnem postopku. Če bodo poslanci predlog podprli, bi ga lahko sprejeli že prihodnji teden.
Družba, ki bo upravljala terjatve bank, bo sicer v skladu s predlogom zakona imela enotirni sistem upravljanja, torej upravo, v kateri bodo trije izvršni in štirje neizvršni direktorji. Neizvršne direktorje bo imenovala vlada na svoj predlog in na predlog Banke Slovenije, izvršne direktorje pa bodo imenovali neizvršni, ki bodo imeli tudi vlogo nadzora, je še pojasnil Šušteršič.
Poglavitni predvideni ukrep je prenos terjatev na sklad. Ta prenos ne bo avtomatičen, je poudaril Šušteršič, ampak se lahko zgodi na pobudo družbe, same banke ali Banke Slovenije. Banka bo v izvajanje ukrepov vključena pod določenimi pogoji. Sklad bo namreč slabe terjatve od bank odkupoval tako, da bo izdal obveznice z državnim poroštvom. Banke bodo namesto slabih terjatev dobile dobro terjatev, torej obveznico, za katero bo jamčila država. Ta bo bankam tudi omogočila refinanciranje pri Evropski centralni banki (ECB), je še dejal minister.
Žerjav: Na vrhu slabe banke sprejmem tudi tujca Na vrhu slabe banke bi moral sedeti nekdo, ki je kaj takšnega že počel, je ob robu konference FDI Summit v Ljubljani danes poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Sam z odprtimi rokami na tem mestu sprejmem tudi tujca, plača te osebe pa ne bo omejena z zakonom iz časov Mateja Lahovnika, je poudaril. |
Jesen v slovenskem gospodarstvu
Vlada se je danes seznanila z najnovejšo napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »Obarvana je jesensko,« je na novinarski konferenci po seji vlade razkril finančni minister in dodal, da je vlada kljub težkim gospodarskim razmeram odločena znižati primanjkljaj.
»Ne glede na težke gospodarske razmere je vlada danes sprejela odločitev, da tudi za prihodnje leto predlaga proračun, s katerim bo spoštovala dane zaveze,« je dejal minister. Kot je znano, je vlada že pred časom sklenila, da v letu 2013 zniža proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Kaj prinaša proračun za naslednji dve leti?
Po poročanju oddaje 24ur pa so ministri danes razpravljali tudi o proračunu za naslednji dve leti. Po njihovih informacijah bomo morali za nekatere izdelke, ki imajo danes 8,5-odstotno stopnjo DDV, plačevati 20-odstotno. Tukaj gre za časopise, uporabo športnih objektov, storitve javne higiene ... Hrana naj bi ostala enako obdavčena.
Prav tako se bo dvignil davek na nepremičnine, in sicer bodo obdavčene že nepremičnine, vredne pol milijona evrov – v nasprotju z današnjim stanjem, ko so obdavčene nepremičnine, vredne nad milijon evrov. Uvedel naj bi se tudi novi davek na onesnaževalce okolja, davek na finančne storitve, vlada pa naj bi se spravila tudi nad sivo ekonomijo, s katero gre mimo državne blagajne kakšnih sedem milijard evrov. Znižala se bo tudi masa za plače v javnem sektorju, ki danes znaša polovico proračuna.
V prihodnjih tednih bodo potekala intenzivna usklajevanja in oblikovanje razrezov proračuna, končna predloga proračunov za prihodnji dve leti pa bosta na vladi potrjena predvidoma 4. oktobra letos.
O šolstvu in policiji
Vlada je na današnji seji sprejela tudi predlog novele zakona o visokem šolstvu in ga poslala v potrditev DZ. Pri tem po besedah ministra Žige Turka DZ predlaga, da novelo sprejema po skrajšanem in ne nujnem postopku, kot je bilo predvideno sprva. »Tako bo še nekaj časa za razpravo o tem, kakšne spremembe zakon prinaša,« je dejal.
Vlada je imela na dnevnem redu današnje seje tudi predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji ter predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije. Prvi med drugim, kot izhaja iz besedila, objavljenega na spletni strani vlade, podrobneje opredeljuje usmerjanje in nadzor ministrstva nad policijo, krepi decentralizacijo ter avtonomnost in samostojnost policijskih uprav in nekoliko spreminja način imenovanja generalnega direktorja policije.
