LOKVE – Zdajšnje gospodarske razmere so za Slovence na splošno neprijazne, za Belokranjce še prav posebno. Firme propadajo ali odhajajo, s čimer presihajo delovna mesta in zaslužek. Upanje vzbuja samo za letos napovedana selitev družbe Akrapovič iz Ivančne Gorice v Črnomelj. Kljub usihanju industrijske proizvodnje pa naj bi najjužnejši slovenski pokrajini primanjkovalo električne energije. Zato naj bi se do leta 2025 že obstoječemu daljnovodu iz Novega mesta do Črnomlja pridružil še dvakrat 110-kilovoltni iz Kočevja do Črnomlja. Zanj je državni prostorski načrt predvidel možna koridorja, poimenovana južni in severni, z več možnostmi dostopa v Črnomelj. Pri obeh naj bi se izognili poselitvenim območjem, spomenikom kulturne dediščine (z izjemo arheološkega najdišča Čardak), vodovarstvenemu območju in v večjem delu naravnim vrednotam.
Na krilih prikritih interesov
Aprilska javna razgrnitev študije s prikazom različic in predlogom severne inačice kot najprimernejše je močno vznemirila prebivalce Lokev, Rožanca, Sel pri Otovcu in Otovca. Čeprav jih prvotni dokument o predlaganem poteku tras sploh ni omenjal, bodo daljnovod, kot zdaj kaže, zgradili prav čeznje. Natančneje po dolini, ki ji domačini pravijo Žleb, a zemljevidi tega poimenovanja ne zapisujejo. Ogorčeni prebivalci so se dvignili in se umestitvi v Žleb uprli. Peticijo, ki jo je v imenu vaščanov sestavila civilna iniciativa, je že podpisalo 360 občanov. Tako rekoč vsi oškodovanci.
Lokovljan Franci Jerman iz iniciativne skupine pove, da so za umestitev daljnovoda po dolini med omenjenimi vasmi izvedeli šele iz razprave ob javni razgrnitvi v črnomaljski občinski sejni sobi 16. aprila: »Hudo nas je presenetilo, da traso čez naše kraje na lepem predstavljajo kot najboljšo. Ob naši zaskrbljenosti, ki smo jo takoj jasno izrazili, nam je gospa z Inštituta Milana Vidmarja namesto strokovnih pojasnil, ker jih očitno nima, zviška zabrusila, naj nehamo prebirati internet. Uradni predstavljalci projekta so ustvarili vtis, da so traso čez naše vasi, potem ko so jim prvotno predlagano čez Dobliče tamkajšnji prebivalci zavrnili, potihem pripeljali že tako daleč, da nas hočejo blokirati za vsako ceno.«
Spremembo trase, poudarja Jerman, so jim vse do razgrnitve namerno prikrivali: »Prizadelo nas je in takoj smo se dogovorili, da zberemo vse potrebne podatke in ukrepamo.«
Lokovljani in okoličani so prepričani, da so jih žrtvovali veljaki in veljakinje, ki žive južno od mestnega središča. Če bi obveljala prejšnja prednostna trasa, bi ti elitniki namreč mogočni novi daljnovod lahko občudovali – z domačih oken.
»Spremembo trase so skrivali, zdaj pa nam jo hočejo vsiliti, čeprav naredi zelo dolg ovinek, ki ni niti naraven niti logičen,« poudari Jerman in dodaja: »Daljnovod nam bo še dodatno skrčil že z obstoječo infrastrukturo zamejeni življenjski prostor, ogroža pa tudi biološko kmetijo.«
Trajna degradacija
Nasprotniki trase čez Žleb v peticiji ostro zavračajo neresnične navedbe predlagateljev, češ da so se o predlagani trasi z lokalnimi prebivalci že dogovorili in dobili njihovo soglasje. Ni res!
Nasprotujejo tudi zato, ker je Žleb že preobremenjen: »Na območju edino primernih kmetijskih površin v širini približno 300 metrov že potekajo daljnovod, podzemni telefonski vod, dva vodovoda, podzemni vod za elektriko in trije nadzemni nizkonapetostni električni vodi. Zato še dodatnega dvakrat 110-kilovoltnega ne sprejmemo. Poleg tega peljeta čez najbolj obremenjeni del regionalne ceste pa še železniška proga.«
Predvsem pa je območje Žleba z bregovi bogato s kulturnimi, arheološkimi in naravnimi danostmi, kot so antično Mitrejevo svetišče, zaščiteni železniški viadukt iz rezanega kamna, arheološko najdišče Sv. Jernej, cerkve sv. Jurija, Marije Pomagaj, sv. Jakoba, kraška jama Stobe s podzemnim potokom, studenec Cure, žiivljenjski prostor človeške ribice na Otovskem bregu...
Med dopolnitvami smernic za načrtovanje daljnovoda Kočevje–Črnomelj je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport že na začetku, jeseni 2012, opozorilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor: »Varianta daljnovoda, ki poteka skozi vplivni območji cerkve sv. Jerneja in železniškega viadukta na Otovcu ter skozi arheološko najdišče Sv. Jernej, bi bila velika degradacija enega od krajinsko najprivlačnejših delov v občini Črnomelj. Predvsem bi bili okrnjeni značilni pogledi na viadukt, ki ga je zaradi njegovih impozantnih dimenzij možno dojemati le v širšem prostorskem kontekstu. Viadukt Otovec z 225 metri dolžine štejemo med najpomembnješe objekte tehniške dediščine v Sloveniji.«
Direktorat za kulturno dediščino je še dodal: »Lega daljnovoda vzporedno z glavno vpadnico v Črnomelj poudarja njegovo vidnost ter povzroča stalno degradacijo pogledov s te ceste proti zahodu, kjer so omenjeni objekti dediščine. Takšno traso daljnovoda zaradi izrazitih negativnih vplivov na kontekst in podobo pomembnih objektov dediščine v prostoru ocenjujemo kot neprimerno.«
Kulturne dediščine je še več
Direktorat za kulturno dediščino, ki je traso novega daljnovoda čez Lokve, Otovec in bližnje vasi ocenil za neprimerno, je načrtovalce že predlani obvestil, da so znotraj območja načrtovanih koridorjev za vpis v Register nepremične kulturne dediščine predlagane tudi opuščene kočevarske vasi Ramsrigelj, Staro Brezje in Kumrova vas ter arheološko območje Bobovec.
Brnenje žic nad Mitrejem
Ministrstvo za kulturo je v mnenju, podanem Direktoratu za okolje Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, letos februarja zapisalo: »Izbrana varianta severna A se približa enemu od najpomembnejših arheoloških spomenikov v Beli krajini (Mitreju v Rožancu) na razdaljo 300 metrov in je v vidnem stiku z največjo zgradbo v Beli krajini, viaduktom Otovec. Izbrana varianta tako z vidika varstva kulturne dediščine (na območju OE Novo mesto) ni najugodnejša, je pa še sprejemljiva.« So se načrtovalci oprijeli za »še sprejemljiva«? Očitno niso želeli prebrati sklepnega in ključnega stavka, ki nakaže drugačno rešitev: »Variante, ki se od navedenih območij bolj odmaknejo, so ugodnejše.«
Vplivne zdrahe
Lokovljani se ne morejo znebiti vtisa, da si je »njihova« trasa prislužila prednost pred drugimi izbirami z zakulisnimi igricami. Zaman bi jih prepričevali, da z izbiro ne bi imel prav nič opraviti energetski inšpektor Anton Starc, ki stanuje na Griču v KS Dobliče in je zaposlen na inšpektoratu ministrstva za infrastrukturo in prostor. V ušesa se jim je tudi zarezala na javni razgrnitvi 16. aprila izrečena izjava predstavnika KS Dobliče, ki jo lahko potrdijo vsi prisotni, da so severno traso A predlagali krajani Doblič in jo tudi prehodili. Lokovljani sklepajo, da so jim skuhali »vroči krompir« očitno hudo vplivni Dobličani.