LJUBLJANA, BUDIMPEŠTA – Osrčju Evropske unije (s tem pa, točno, tudi Sloveniji) se v tem hipu že nezadržno približuje novi oziroma, kot so ga nekateri poimenovali, drugi in precej bolj grozeč begunski val od prvega. Ob tem ne smemo pozabiti, da se je naša notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar s svojim madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem pogovarjala prav o možnosti madžarskega dokončnega zapiranja zelene meje s Hrvaško. Če vemo, da je Madžarska svojo mejo s Srbijo že zaprla, se tako imenovano vprašanje za milijon dolarjev v tem hipu neizbežno glasi: kam le bi se lahko usmeril drugi begunski val, ki bo po vseh napovedih zagotovo precej večji od prvega, če ne bo mogel več pljuskniti na Madžarsko?
Tudi predsednik republike Borut Pahor je zaradi tega – roko na srce: ne brez razloga! – zaskrbljen zaradi približevanja drugega vala prebežnikov (migrantov in beguncev) Sloveniji, ki bi utegnil biti za nas bistveno zahtevnejši od prvega. Pahor sicer resda pravi, da verjame, da je naša država tudi na drugi, čeprav veliki begunski val dobro pripravljena. Tako, kot je bila na prvega? Pa je bila takrat res dobro pripravljena?
Pahor vztraja, da moramo Evropejci in Slovenci gledati na begunsko krizo predvsem kot na humanitarno krizo. V varnostno krizo naj bi namreč ta prerasla šele takrat, ko se na ravni držav članic EU (zlasti tistih, ki nas begunska kriza trenutno najbolj neposredno zadeva) ne bi mogli uskladiti: »Na neki točki najverjetneje nobena od držav ne bo mogla več prebežnikov, ki iščejo ali azil ali boljše življenje, spuščati naprej brez poostrenega nadzora meje, takrat pa bodo nujno potrebne usklajene odločitve.«
Naš predsednik tudi ni naklonjen uporabi vojske za reševanje begunske krize oziroma za varovanje meje. Mar ne ve, da prav madžarska vojska postavlja oziroma je že postavljala ograjo iz bodeče žice na meji s Srbijo, Hrvaško in s Slovenijo?
Recimo bobu bob, že zdavnaj bi morale biti vse odločitve v zvezi z akutno begunsko problematiko usklajene na ravni EU ali vsaj znotraj skupne schengenske meje, ki je zaradi begunske krize že skoraj ni več. Pa niso bile in še vedno niso. Na vprašanje, ali to res pomeni, da bi se države članice EU že lahko uskladile, a tega doslej raje niso storile, naj si odgovori vsak sam?
Nič več
enostranski ukrepi
»Na vse zadrege in težave izjemno dobro pripravljenemu« slovenskemu notranjemu ministrstvu se je vendarle (šele predvčerajšnjim) uspelo z madžarskim dogovoriti o krepitvi medsebojnega sodelovanja »zlasti na operativni ravni«, tako da vsaj odslej ne bi smelo več prihajati do nesprejemljivih enostranskih ukrepov na meji med Slovenijo in Madžarsko. Jasno, ograja iz bodeče žice, ki jo je madžarska vojska v minulem tednu že začela v naglici postavljati na nekdanjih mejnih prehodih Pince in Dolga vas, je prav gotovo pomenila en tak nenapovedan, samovoljen in tudi povsem neevropski enostranski ukrep naše severnovzhodne sosede: o nameri Madžarske, da postavi takšno ograjo, namreč nista bila vnaprej obveščeni ne naše notranje ne zunanje ministrstvo. No, zdaj pa sta se obe notranji ministrstvi dogovorili, da bo vsak morebitni prihodnji ukrep možen samo na podlagi vnaprejšnjega dogovora med državama. Notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar in njeni ožji sodelavci so s takšnim razpletom več kot zadovoljni: ministrica ugotavlja, da sta policiji obeh držav že doslej odlično sodelovali, zaplet z ograjo iz bodeče žice naj bi bil namreč zgolj izjemen, vendar ne tako zelo pomemben dogodek in naj nikakor ne bi mogel biti prepreka za prihodnje odlično sodelovanje. Izjemnemu dogodku naj bi poleg tega sledil celo pozitiven preobrat, saj je madžarska vojska bodečo žico pozneje odstranila. Madžari so pojasnili, da je bilo vse skupaj le posledica njihovega nesinhroniziranega ravnanja oziroma nekakšen nesporazum, predsednik madžarske vlade Viktor Orban pa je na Dunaju poudaril, da bo Madžarska na meji s Slovenijo poslej namesto trajnega zidu nameščala kvečjemu premične pregrade. Se nam je v EU že čisto vsem zmešalo ali se samo Madžarska in Slovenija zaradi krize spreminjata v severne in južne Butale?
Pred težko preizkušnjo »Danes sta ministra za notranje zadeve Slovenije in Madžarske sicer govorila glede zapore zelene meje s Hrvaško, kar Madžarska že počne. Vendar pa absolutno nista govorila o zapiranju zelene meje in meje med Slovenijo in Madžarsko. Dogovorjeno je bilo, da bo vsak morebitni dodatni ukrep stvar vnaprejšnjega dogovora med državama,« se je glasilo urgentno pojasnilo službe slovenskega notranjega ministrstva za odnose z javnostmi. Služba je namreč demantirala »napačno tolmačenje« (napačno novinarsko interpretacijo ministričinih besed), po katerem je mag. Vesna Györkös Žnidar na novinarski konferenci po srečanju z madžarskim notranjim ministrom Sandorjem Pinterjem rekla, da je odprta tudi možnost, da bi Madžarska v kratkem celo (lahko) zaprla mejo s Slovenijo. Toda to se po mnenju notranjega ministrstva ne more zgoditi in se ne bo. A če bi nazadnje k nam prihajalo tudi po 10.000 migrantov na dan, kot se je že dogajalo na Madžarskem, bi bila to za Slovenijo zelo težka preizkušnja. Če bi ob tem strožje ukrepe na meji uvedli še Avstrija in Nemčija, bi bila Slovenija – to pa je nedvoumno opozorila ministrica! – v zares brezizhodnem položaju. |