LJUBLJANA – Politiki se, to ste prav gotovo tudi sami že opazili, velikokrat hvalijo s svojo načelnostjo in etično doslednostjo, ob tem pa med drugim občasno radi opozarjajo, da spremembe zakonov ne smejo biti napisane na kožo tega ali onega posameznika (ne smejo biti predlagane samo zato, ker bi se želela oblast z njimi odzvati na zanjo nesprejemljivo ravnanje nekega svojega zdajšnjega ali nekdanjega političnega nasprotnika). To je res. V zares demokratičnih državah namreč zakonske novele nikoli ne bodo predvsem orožje za politično obračunavanje s tekmeci in nasprotniki.
Tudi pri nas je bilo že vnaprej jasno, da se na julijski seji državnega zbora zagotovo obeta podpora tudi noveli zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pripravljeni pod streho pravosodnega ministrstva, ki ga vodi nekdanji državni sekretar nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) mag. Goran Klemenčič. Predstavniki vlade so poleg tega, že vnaprej, ja, zadovoljno pojasnjevali, da omenjena novela, ker je to vsekakor treba, uvaja učinkovitejše pravno varstvo pravic obsojencev v primerih pritožb zaradi neustreznih bivalnih razmer. Da je to treba, naj bi konec koncev v svojih letnih poročilih že opozarjal varuh človekovih pravic, s svojimi sodbami (zoper Slovenijo) pa tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. In?
Vrhovni tožilec Jenull ni iz SDS
Poslanska skupina opozicijskega SDS pa je prav tako vnaprej opozorila še na nekaj drugega: da je nedvomna pomembna novost, ki jo je vlada vključila v to novelo, zelo očitno bila izbrana predvsem zaradi nekdanjega Peterletovega in Drnovškovega ministra ter poznejšega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja. Z novelo naj bi namreč vladna koalicija želela v prihodnje tudi bistveno zaostriti pogoje za morebitni odlog izvršitve kazni zapora obsojencem. Odlog odhoda na prestajanje zaporne kazni bo po novem možen samo v primeru bolnišničnega zdravljenja obsojenca. No, da je bila prav zadeva Bavčar najbrž ključni povod za takšno zakonsko novost, pa niso v parlamentarni razpravi omenjali samo poslanci SDS. Več kot pomenljivo je bilo, denimo, tisto, kar je izjavil poslanec vladnega (Židanovega) SD Jan Škoberne: »Tukaj si ne gre zatiskati oči, da to ni povezano tudi z nekaterimi odmevnejšimi primeri izogibanja nastopu prestajanja kazni. Ugotavljamo, da se je prepogostokrat marsikatera zakonska rešitev, ne samo v tem primeru, tudi v drugih, nanašala na posameznika oziroma da je izhajala iz posamičnega primera. Zavedamo pa se tudi, da vseh odstopanj in ravnanj ni mogoče predvideti vnaprej, zato je včasih žal napačen vtis, da se neka zadeva ureja le zaradi posameznih odstopanj oziroma na podlagi posameznega primera...«
Poslanec SDS mag. Branko Grims (SDS) je bil tudi zaradi tega lahko bolj prepričljiv, ko je zatrjeval, da je bila novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravzaprav napisana tako, kot ne bi smela biti – za posamezno osebo: » V Pravni praksi je bila prejšnji mesec objavljena daljša razprava gospoda Hinka Jenulla, vrhovnega državnega tožilca in svetnika na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), ki je opozoril prav na to neživljenjsko rešitev. Le za en primer gre, za primer, ko se gospodu Bavčarju iz zdravstvenih razlogov odlaga odhod na začetek prestajanja kazni, zaradi tega je gospod Hinko Jenull v Pravni praksi uporabil za ta zakon in za ta sporni člen kar izraz lex Bavčar. Bistvene pripombe k temu zakonu so dali vrhovno državno tožilstvo, varuh človekovih pravic, Odvetniška zbornica Slovenije in tudi inštitut za kriminologijo. Vsi so opozorili, da je dosedanja ureditev ustrezna in da zato novela v tem delu zakona sploh ni potrebna, da gre za drastično nepotrebno zaostrovanje...«
Kako pa je na takšne razprave odgovoril pravosodni minister Klemenčič? »Seveda bi bil ta zakon pripravljen tudi, če ne bi bilo gospoda Bavčarja, ta zakon nima neposredne zveze z gospodom Bavčarjem...« Potem gre najbrž le za naključje in je vse v najboljšem redu?
Prisilne poroke otrok tudi pri nas
Po preverjenih podatkih, na katere so resda najprej opozorile slovenske nevladne organizacije, vendar z njimi očitno razpolaga tudi pravosodno ministrstvo, posledično pa tudi državni zbor, je bilo na območju naše države v obdobju 2009–2014 dokazanih najmanj 40 prisilnih porok otrok (deklic in dečkov), ki so jih v sklepanje nedopustno preuranjenih zakonskih zvez, kajpak, (pri)silili odrasli. Pravosodno ministrstvo je prav zato v skladu z Istanbulsko konvencijo v predlog sprememb kazenskega zakonika, ki jih je v tem tednu že v drugem branju obravnaval državni zbor, vključil tudi novo kaznivo dejanje prisilne sklenitve zakonske zveze ali podobne skupnosti. Z novelo kazenskega zakona naj bi bile v prihodnje, skratka, žrtve kaznivih dejanj, ranljive skupine in celo tako imenovani žvižgači, ki zelo veliko tvegajo, ko razkrivajo za javnost nedvomno zelo pomembne, vendar uradno zaupne podatke, bolje zaščitene kot doslej. Da si ne kaže zatiskati oči glede novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, je v razpravi posredno le potrdil tudi poslanec vladnega SD.
