LJUBLJANA – Odbor državnega zbora za zadeve EU je danes razpravljal o predlogu poslancev NSi in SLS, in sicer da bi vlada za novega komisarja predlagala človeka, ki je bil na zmagovalni listi izvoljen v Evropski parlament, ter da bi se morala o kandidatu za komisarja posvetovati z OEU. V vladi ne vidijo razloga za spremembe, proti je tudi predsednik republike Borut Pahor.
Zaradi začetka redne seje državnega zbora so se sicer člani OEU na koncu strinjali le, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo enkrat po evropskih volitvah 25. maja.
NSi za več demokracije
Kot je pojasnil predsednik OEU Jožef Horvat (NSi), je namen predlagateljev odpreti poglobljeno razpravo o vlogi državnega zbora v evropski politiki in o tem, kako narediti postopek predlaganja oziroma imenovanja kandidata za komisarja v Sloveniji bolj demokratičen, pregleden in legitimen. Korak v tej smeri narekuje tudi lizbonska pogodba, je opozoril. Razprava o tem je po Horvatovem prepričanju še posebej nujna, ker ima Slovenija vlado, ki opravlja tekoče posle, in v njen čas bo glede na predvidene roke padla izbira novega komisarja.
Franc Pukšič je v imenu poslancev SLS kot sopredlagateljev dodal, da bi morale predlaganim spremembam pri imenovanju komisarja slediti podobne izboljšave pri izbiri vladnih ministrov doma, saj bi bilo tako »veliko manj kupčkanj, mahinacij in nizkih iger«.
Predlog NSi in SLS je pričakovano podprl tudi Robert Hrovat iz SDS, ki je izpostavil, da bo v nasprotnem primeru komisarja imenovala vlada, ki je tik pred odhodom in podpore v javnosti praktično nima več ter je »zafurala« državo.
Bratuškova, Pahor in koalicija na isti strani
A tako premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek kot predsednik Pahor in koalicijske stranke se s predlaganim očitno ne strinjajo. Da so odločeni vztrajati pri dosedanji praksi, so iz kabineta sporočili že pretekli četrtek, danes so to ponovili na seji OEU, kmalu zatem je v okviru poslanskih vprašanj na seji državnega zbora o tem odgovarjala tudi Bratuškova.
»V Sloveniji imamo utečen postopek imenovanja slovenskega člana Evropske komisije in sama osebno ne vidim potrebe, da tudi tokrat ne bi sledili doslej uveljavljeni praksi,« je bila v odgovoru na vprašanje predsednice NSi Ljudmile Novak jasna Bratuškova.
To pomeni, da komisarja imenuje vlada na predlog predsednika oziroma predsednice vlade ter s tem seznani državni zbor, seveda ob upoštevanju 17. člena pogodbe EU, ki govori o splošni usposobljenosti in zavzetosti kandidata za Evropo. Taka praksa je v veljavi tudi v veliki večini držav EU, je izpostavila.
Spomnila je še, da bodo komisarje potrjevali izvoljeni poslanci – člani Evropskega parlamenta predvidoma oktobra – ter da izvolitev v Evropski parlament ni pogoj za delo v Evropski komisiji. Pozvala je, da bi bilo koristneje govoriti o tem, katero področje naj pokriva novi komisar in kdo so najbolj kvalificirani ljudje, ne pa o tem, kdo naj ga imenuje. Odpiranje te teme v tem času je ocenila kot »predvolilno akcijo« SLS in NSi.
Bo Bratuškova predlagala sebe?
Na vprašanje Novakove, ali namerava za komisarko predlagati kar sebe, je Bratuškova odgovorila, da je za zdaj še predsednica vlada in se, kar se tiče zunanje politike, v tem trenutku ukvarja z drugimi stvarmi, npr. s pomočjo državam v regiji, ki so jih prizadele hude poplave.
Spremembe le, če jih podpirajo vse poslanske skupine
Stališče Pahorja na to temo je pred tem na seji OEU predstavil Marko Makovec iz urada predsednika republike. Pahor se je o pobudi zelo podrobno pozanimal, je zatrdil, a po preučitvi je prišel do zaključka, da ima vlada, tudi ko opravlja le tekoče posle, brez dvoma pravico imenovati komisarja, saj gre za »nujno in neodložljivo zadevo«.
Po mnenju predsednika je pobuda vsekakor vredna pozornosti in strinja se, da je potreben pogovor o tem, kako izbrati komisarja, ki bo pokrival za Slovenijo najbolj potrebno področje in imel dovolj besede v Bruslju. A spremembe obstoječega postopka imenovanja komisarja Pahor podpira le, če bi se z njimi strinjale vse poslanske skupine, sicer je treba nadaljevati uveljavljeno prakso.
In to se bo očitno zgodilo, je pokazala današnja razprava v OEU. Koalicijski poslanci so se namreč strinjali, da dosedanje prakse ne gre spreminjati, še posebej ne nekaj dni pred evropskimi volitvami. Tudi oni predlog NSi in SLS vidijo bolj kot predvolilno potezo in ne kot resen predlog. Če že, bi lahko o njem zares razpravljali kvečjemu v času po volitvah, so se strinjali.
Večinoma se ponovili stališča predsednice vlade in predsednika republike, dodali pa še nekaj drugih argumentov. Tako so opozorili, da nekdo, ki je dobil največ glasov za poslanca, ni tudi avtomatično primeren za komisarja. Opozorili so, da ni prav nobenega razloga, da bi moral biti komisar strankarski človek, in kot bistven kriterij izpostavili strokovnost.
Pukšič je na to sicer ironično pripomnil: »Strokovnost, znanje, ne pa politika. Dobro, kako se to sliši. Ampak saj vemo, da ni tako.«
Več koalicijskih poslancev je poleg tega preračunavalo, da bi se glede na roke lahko zgodilo, da bi novega komisarja jeseni imenovala že nova vlada, a je bil Hrovat skeptičen in je posvaril pred imenovanjem komisarja »na zalogo«, ki bi ga izvedla obstoječa vlada.
