KOBILARNA

Nova zgodba Kobilarne Lipica

Objavljeno 10. december 2016 15.44 | Posodobljeno 10. december 2016 15.45 | Piše: Primož Hieng

Kot vse kaže, se Lipici in vsem dejavnostim kobilarne, konjereje in konjeništva obetajo lepši časi. Brez žrtev med zaposlenimi, za katere bodo sicer ustrezno poskrbeli, ne bo šlo. Ukinili bodo družbo Lipica Turizem, država pa že pripravlja nov zakon o Kobilarni Lipica.

Kobilarna Lipica je ena od najstarejših na svetu in rojstni kraj lipicancev. Foto Primož Hieng

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so pripravili pogovor, na katerem so državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogar, direktorica javnega zavoda Kobilarna Lipica Lorela Dobrinja in generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban predstavile rezultate in predvidene aktivnosti Kobilarne Lipica ter okoliščine načrtovanega prenehanja delovanja družbe Lipica Turizem. Tema je bil tudi predlog novega zakona o Kobilarni Lipica.

Kobilarna Lipica je tako doma kot v tujini ena od najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v Sloveniji. Zato je MGRT v minulih dveh letih vložil 5,6 milijona evrov evropskih sredstev v njeno obnovo in tako pomembno izboljšal njeno celotno ponudbo. Novela zakona o kobilarni je letos prenesla pristojnost na MGRT in omogočila vnovično izvajanje tržne oziroma turistične dejavnosti v sklopu javnega zavoda.

Aktivno prizadevanje v prvih desetih mesecih letošnjega leta se je v Kobilarni Lipica obrestovalo z občutno boljšimi poslovnimi rezultati kot v istem obdobju lani. Reorganizacija trenutne strukture na področju turizma bo to še pospešila in povišala. Družba Lipica turizem bo prenehala opravljati svojo dejavnost, Kobilarna Lipica pa bo pod eno streho združila tako konjerejo in konjeništvo kot gostinstvo in turizem.

Razdelitev dejavnosti med dve pravni osebi, kar je bilo uvedeno leta 2007, namreč ni prinesla dobrih poslovnih rezultatov in razvoja dejavnosti. Zato se je vodstvo odločilo za novo strategijo, ki bo Kobilarni Lipica vrnila zgodovinski ugled pomembnega kulturnega spomenika in turističnega središča. Lipica je namreč izvorna kobilarna lipicanske pasme konj, s ključno vlogo pri ohranjanju te maloštevilne pasme. Zato je izjemno pomembno, da zagotavlja vzrejo kakovostne plemenske črede z dobro genetsko osnovo.

Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da nikoli prej ni bilo celovite rešitve, ki bi kobilarni in vsem njenim dejavnostim zagotavljala normalen razvoj in Lipico povezala v enovito celoto, s primerno organizacijsko in upravljavsko ureditvijo: »Osnovni cilj ministrstva je zagotovitev osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj kobilarne in vseh dejavnosti na območju posestva Kobilarne Lipica skladno z veljavnimi smernicami v svetu. Tržna dejavnost v Lipici ima potencial, kar kaže nadpovprečna rast obiska turistov v letošnjem letu. Zato je ključno postaviti zdrave temelje podjetja, na katerih bo Lipica znova med vodilnimi turističnimi zanimivostmi v Sloveniji. Na MGRT pripravljamo nov zakon o Kobilarni Lipica, s katerim naj bi dokončno uredili in ustvarili stabilne razmere. Priprava predloga zakona je v zaključni fazi, v javni obravnavi bo predvidoma še letos. Zaupamo novemu vodstvu kobilarne, ki prihaja iz uspešnih gospodarskih struktur, da izvaja potrebne postopke za izboljšanje delovanja kobilarne.«

Direktorica kobilarne Lorela Dobrinja je povedala, da je bil v prvih desetih mesecih letošnjega leta obisk večji za približno 10 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, za kar 20 odstotkov pa so se povečali prihodki: »Z novo organizacijsko strukturo, ki bo prinesla optimizacijo in racionalizacijo dela, bomo rezultate še izboljšali. Združitev dejavnosti turizma, konjereje in konjeništva pod eno streho Kobilarne Lipica odpira novo poslovno smer, ki bo omogočila razvoj turizma na tem območju. Kar največ obveznosti družbe Lipica Turizem do delavcev in upnikov bo poplačanih. S tem bo Kobilarna začela novo zgodbo, v kateri bo poudarek na stiku lipicanskih konj in ljudi, kakovostni reji, vzreji in šolanju lipicancev ter ohranjanju zaščitene lipiške kulturne krajine in kulturne dediščine, pri čemer bo sodelovala z lokalnimi skupnostmi in občinami. Strokovnost je v Kobilarni Lipica izjemnega pomena ne samo za konjeniški, ampak tudi za konjerejski del kobilarne, zato bosta reorganizacija in nova sistematizacija prinesli spremembe tudi na tem področju.«

Generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban pravi, da se sindikat že od leta 2007, ko se je Lipica razdelila na javni in zasebni del, zavzema za to, da Lipica organizacijsko in upravljavsko znova postane enovita: »Zadovoljni smo, da je vseh 35 zaposlenih letos dobivalo plače, ki so bile redne in izplačane v celoti, kljub temu pa se zavedamo, da ne moremo mimo dejstva, da bo prenehanje poslovanja družbe Lipica Turizem prineslo izgubo nekaj delavnih mest. Pred kratkim smo sprejeli kadrovski načrt, s katerim bomo seznanili zaposlene. Verjamemo, da bodo delavci, ki se jih v tem trenutku ne potrebuje, prejeli odpravnino. Izgubljena delovna mesta bodo nadomeščena v naslednjem letu, ko bo Kobilarna Lipica preoblikovana v gospodarsko družbo.«

Že kar nesrečna zgodba o Lipici se morda razpleta v pravljico s srečnim koncem. Kako pa je bilo z Lipico od njenih začetkov?

Kras kot Španija

Kobilarna Lipica je ena od najstarejših na svetu in rojstni kraj lipicancev. Tradicija vzreje belih konj že več kot 430 let živi sredi edinstvene kraške pokrajine ter je eden od najlepših naravnih in kulturnih spomenikov Slovenije.

Njena zgodovina je tesno povezana s Habsburžani, ki so kar 650 let vladali obsežnemu delu baročne Evrope. Konji – še posebno je bil idealen španski konj – so bili v tistem času ključna strateška dobrina, zato so bili za Habsburžane izjemnega pomena. Kras je po zemlji in podnebju zelo podoben Španiji, zato ni bila presenetljiva odločitev nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno leta 1578 izbere prav na tem območju zapuščeni letni dvorec tržaškega škofa. Že 19. maja 1580 je podpisal pogodbo o prevzemu posesti.

Leta 1581 so v Španiji kupili 24 plemenskih kobil in šest plemenskih žrebcev. Po obnovitvenih delih leta 1585 je prvi upravnik kobilarne Franc Jurko sporočil nadvojvodi, da je obstoj kobilarne zagotovljen. V času cesarja Jožefa (1705–1711) so začeli graditi nove objekte: hlev za plemenske žrebce (Velbanco) in cerkev s kaplanijo, začeli pa so urejati travnike, poti in gozdove.

Leta 1729 so na Dunaju začeli gradnjo jahalne šole za potrebe dvornih ceremonialov, ta je kmalu postala svetovno znana. Leta 1735 je na slavnostnem odprtju dvorne jahalnice na Dunaju že nastopilo 54 lipiških žrebcev. Lipiška kobilarna se je občutno razširila z nakupom novih posesti pri Postojni: Poček, Bile in Prestranek.

V času vladavine cesarice Marije Terezije (1740–1780) se je izoblikoval lipicanec, kot ga poznamo danes. Kobilarna je v vsej zgodovini doživljala številne vzpone in padce, a je ostala zvesta osnovnemu poslanstvu.

 

Deli s prijatelji