LJUBLJANA – Minister Lukšičevega SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je presodil, da bi bilo dobro v osnovnih šolah kar odpraviti obvezni drugi tuji jezik. O tem je šole obvestil z okrožnico, ki jim jo je poslal pred natanko enim mesecem. Drugega obveznega tujega jezika se v tem hipu sicer pri nas (že pet let) uči več kot 14.500 osnovnošolcev, vendar minister meni, da bi bilo z njegovo ukinitvijo mogoče privarčevati približno 2,5 milijona proračunskih evrov.
Če bi kaj takšnega še pred nekaj meseci omenil prejšnji minister, bi »spontani« vstajniki na ulicah prav gotovo zažigali njegove lutke, kričali, da je škodljiv liberalec, in mahali s plakati, na katerih bi pisalo »Gotof si«. Pikalo ima pač srečo, da ni gotov. Ker je njihov. Zato »vedno« kritična stroka molči, načrtovanemu ukinjanju pa nasprotujejo predvsem učitelji tujih jezikov, starši in otroci na številnih osnovnih šolah. Resnici na ljubo, niti (nekateri) zavodi za zaposlovanje niso najbolj navdušeni nad ministrovo zamislijo, saj ugotavljajo, da bo imela katastrofalne posledice.
Ministru ni mar, kaj pravijo učitelji
Skratka, približno 160 osnovnih šol, vpijočih v puščavi, podpira pobudo 12 osnovnih šol proti odpravi obveznega drugega tujega jezika. Ker bi morali v skladu s prizadevanji Evropske komisije in mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je tudi Slovenija, brez upočasnitve nadaljevati frontalno uvajanje obveznega drugega tujega jezika. Tisto, kar predlaga minister, je v izrecnem nasprotju z resolucijo o evropski strategiji za večjezičnost iz leta 2008, s smernicami Evropske komisije in napotki Sveta Evropske unije ter tudi s slovensko Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012/2016, ki je kot obvezno določila, da je treba poskrbeti za ustrezno uveljavitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah.
Naj se sliši še tako neverjetno, povsem pa so poniknili predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc meni, da ve, zakaj se je Sviz tokrat raje zavil v molk. Sviz, pravi, se najbrž ne oglaša zato, ker dobro ve, da so se (še vedno doslej) podobne konfliktne situacije pri nas reševale z večanjem (podražitvijo) programov, zdaj pa si ne upa predlagati dodatnega širjenja, dodatne podražitve, saj bi bilo to neokusno in nehigienično. Mogoče je to res razlog.
Svizu smo kljub temu poslali vprašanja oziroma ga prosili, naj sam pove, zakaj se je tokrat skril v mišjo luknjo, medtem ko je bil v preteklosti ves čas politično bojevit. Odgovora žal nismo prejeli do zaključka redakcije.
Prav pa je, da omenimo prejšnjega ministra za izobraževanje dr. Žigo Turka, ki je na svojem blogu Čas-Opis objavil: »Ko smo lani zgolj razmišljali, da bi v šolstvu nekaj denarja razmeroma neboleče lahko prihranili tako, da bi bilo v razredu v povprečju 21 in ne samo 19 otrok ali da bi učitelji dobili plačano kako šolsko uro manj na teden, je bila vsa država na nogah. Stavkalo se je, žvižgalo, zbirali so se podpisi za odstavitev ministra. Bili so plat zvona, da to pomeni razpad javnega šolstva in katastrofalen padec njegove kvalitete. Minister je bil sovražnik države številka ena. Zdaj berem, da se je minister, kar na hitro, brez posvetovanja s stroko, odločil, da bo ukinil uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovno šolo in šole postavil pred dejstvo z okrožnico. (...) Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, pravi star pregovor. En cel predmet se torej ukinja, 50 odstotkov tujih jezikov manj, pa se komaj kaj sliši o tem. Zakaj je tako?« Kaj pa o Pikalovi domislici pravi, na primer, predsednik države Borut Pahor? Kar vprašali smo ga. »Ukinitev obveznega drugega tujega jezika je popolna oslarija. To je v popolnem nasprotju s tistim, kar jaz zagovarjam: da bi že v 9. razredu osnovne šole ali vsaj od začetka srednje učenci pri nekaterih predmetih imeli pouk v tujem jeziku,« nam je odgovoril kot iz topa.
Merc podpira varčevanje pri tujih jezikih
Za mnenje o odločitvi ministra za izobraževanje smo povprašali tudi ravnatelja ljubljanske Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki, to je znano, praviloma nikoli ne piha v isti rog kot večina ravnateljev. Pojasnil nam je, da ministra odločno podpira. Prvič, ker je varčevanje potrebno in bi se morali odpovedati mnogim delom programa v osnovnih in srednjih šolah in s tem zmanjšati stroške in kaotičnost v sistemu, in drugič, ker že uvajanje prvega tujega jezika v prvem razredu po njegovem prepričanju pomeni veliko strokovno neumnost: »Ker učenci pač niso dovolj stari, izplen pa je potem zanemarljiv in tudi vzgojno kvaren ...« In še: »Obsedenost s tujimi jeziki nam tudi pove, da smo zakompleksani in da bi se materinščini najraje odpovedali. Doslej se nisem oglasil, ker je nesmiselno ravnateljem in ravnateljicam dopovedovati nekaj, kar bi morali sami vedeti.«
