LJUBLJANA – Violeta Bulc je veljala za prvo favoritinjo za slovensko evropsko komisarko in zasedla mesto Alenke Bratušek, ki je neslavno pogorela na zaslišanju. Odkar se njeno ime pojavlja v medijih v povezavi s komisarskim položajem, je zanimanje za to, kdo je Violeta Bulc, vse večje. Pa poglejmo, kdo je.
Študirala v ZDA, leta 2008 pa končala šamansko akademijo?
Leta 2004 je končala študij PBMA na Bledu, od leta 1991 je magistrica znanosti za področje informatike. Študij je končala v ZDA. Pred šestimi leti je končala tudi t. i. šamansko akademijo. Šamani naj bi imeli sposobnost pogovarjanja z duhovi, obvladajo pa tudi samozdravljenje. Glede te reference, sicer ene izmed številnih, Bulčevo na twitterju brani tudi Gregor Golobič.
New-age-pozitive-vibrations šamanizem res ne more biti sporna referenca v EU, kjer je t.i. Voodoo ekonomija dominantna protikrizna doktrina.
— Gregor Golobic (@ZaresGregor) October 10, 2014
Velja za 'Golobičev kader'
Kot poroča Požareport, naj bi Bulčeva sodila med ključne kadre Gregorja Golobiča v stranki in vladi Mira Cerarja. Pred dobrimi tremi leti jo je Nedeljski dnevnik označil celo za 'spečega agenta' Gregorja Golobiča. Bulčeva je tudi bivša žena Aleša Bulca. Priimek ni neznanka v slovenski politiki. Aleš je sin nekdanjega visokega politika Marka Bulca. Leta 1988 je Bulc proti Janezu Drnovšku izgubil volitve za predsednika predsedstva SFRJ.
Brez listnice
Danes je v Cerarjevi vlogi ministrica brez listnice v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V letih 1999 in 2000 je delala v Telemachu. Iz Telemacha je morala, čeprav je bila članica uprave. Dobavitelji Telemacha naj bi namreč na račun njenega drugega podjetja nakazovali denarne provizije.
Predava na tujem
Bulčeva je lastnica in voditeljica podjetja Vibacom. Velja tudi za iniciatorko in koordinatorko civilne iniciative InCo gibanje za inovativne preboje. Je tudi predavateljica na fakultetah doma in tujini (nosilka predmeta inovacijski in inovativni management na Fakulteti DOBA, gostujoča predavateljica na Fakulteti za dizajn, nosilka predmeta na Univerzi za uporabne znanosti v Innsbrucku ter gostujoča predavateljica na University of Applied Science Upper Austria, predsednica uprave Umanotere, Svet za inovativno družbo pri Državnem svetu RS, predsednica nadzornega sveta Global Compact, častna članica Društva slovenskih inovatorjev, članica častnega razsodišča Združenja Manager in članica strokovnega sveta gibanja Ne-odvisen.si).
Po recesiji se pobira |
Sodeluje v mednarodnih projektih
Dejavna je tudi v mednarodnih vodah – je aktivna članica v Advisory Board for the Innovation Journalism programme pri Univerzi Stanford, Kalifornija, članica v svetovalni skupini podjetnikov pri komisiji EU za področje IKT. Svetovala je pri razvojni zgodbi »Interevropa Hrvaška« (2008) in komunikacijske strategije za podporo projekta grozdenja v Turčiji (projekt EU, 2008).
Po iskanju bibliografskih zadetkov je Bulčevo zaslediti kot (so)avtorico nekaterih del: Connecting Evolution and Involution to Create a Positive Foundation for an Eco-Civilization (2013), Education for emerging societies (2013), Mednarodna konferenca sistemske znanosti in sistemskega razmišljanja (2013), Intuitivno odločanje – korak k sistemskemu razmišljanju in celostnemu inoviranju (2013) in Mass participation in innovation – the foundation of a modern organization and beyond (2013).