Evropski parlament je danes po petih letih z novimi dokazi spet odprl politično zelo občutljivo razpravo o obstoju nezakonitih priporov CIE na evropskih tleh in izrednih izročitvah, skrivnem premeščanju ter mučenju zapornikov.
Zatiskanje oči pred najresnejšimi kršitvami
»Slišali smo vrsto novih informacij in dokazov mednarodne nevladne organizacije Amnesty International, preiskovalcev tajnih zaporov in zagovornikov žrtev o sodelovanju evropskih vlad z Obamovo in Bushevo administracijo pri premeščanju ujetnikov in obstoju pripornih centrov v Litvi in Romuniji ter novih podatkov o skrivnih letalskih poletih med evropskimi prestolnicami. Evropske vlade niso izvedle ustreznih neodvisnih preiskav, še več, po večini jih zavračajo in si zatiskajo oči pred domnevnimi najresnejšimi kršitvami človekovih pravic na evropskih tleh. Grozljivo je, da do zdaj nismo uspeli razkriti oklepa državnih skrivnosti, v katerega so se zavile vlade držav članic. Molk v najvišjih političnih krogih mora zamenjati priznanje. To je naša skupna moralna odgovornost«, je dejala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).
Nadaljevanje preiskovalnega dela
Evropski parlament se je odločil, da bo na podlagi vrste novih razkritij nadaljeval preiskovalno delo. Poročevalka samoiniciativnega poročila o domnevnem premeščanju in nezakonitem pridržanju zapornikov na evropskih tleh Helene Flautre želi, da resnica pride na dan in da evropske vlade prevzamejo odgovornost.
»Razkriti želimo vse nove dokaze o skrivnih pripornih programih CIE na evropskih tleh. Ugotoviti moramo, ali so naše vlade izpolnile svoje obveze in izvedle neodvisne preiskave, ali so žrtve dobile zadoščenje za povzročeno škodo. Absurdno je, da danes severnoafriške in arabske države učimo, kako spoštovati človekove pravice, sami pa jih grobo kršimo, o čemer pričajo kruta poročila o mučenjih pripornikov«, je dejala poročevalka v senci pri omenjenem poročilu Tanja Fajon. Po besedah poslanke bo delo izjemno naporno in občutljivo. Izrednega pomena bo sodelovanje preiskovalnih organov in oblasti, ne nazadnje medijev, ki so v preteklosti razkrili največ dokazov. Opraviti bodo morali vrsto misij, prva bo v Litvi, kjer so oblasti priznale obstoj dveh skrivnih priporov, a zatem ustavile neodvisno preiskavo. Močno jih skrbi Makedonija, ki kljub obstoju resnih dokazov o vpletenosti v nezakonito pridržanje in premeščanje zapornikov vztrajno zavrača sodelovanje. »Moramo si prizadevati predreti tako imenovani zid molka, ki so ga vzpostavile vlade držav, vpletenih v izredne premestitve, pridržanja in mučenje pripornikov«, je še dejala evropska poslanka Tanja Fajon.
Razprava v EP se bo nadaljevala 12. aprila. Mnenje k poročilu v odboru LIBE bo podal tudi pododbor za človekove pravice.
