NI KRIZE

Nova letala na dolenjskem nebu

Objavljeno 16. oktober 2012 22.53 | Posodobljeno 16. oktober 2012 22.52 | Piše: Sebastijan Ozmec

Aeroklub Novo mesto se vse bolj razvija in širi.

Letališče leži v dveh občinah (foto: Marko Feist).

NOVO MESTO – Letališče v Prečni pri Novem mestu je center za vse dolenjske letalce. Vsakdo, ki si želi imeti motorno ali jadralno letalstvo, padalstvo ali pa modelarstvo za hobi ali se bolj profesionalno ukvarjati z njimi, ima v Aeroklubu Novo mesto zagotovljene ustrezne razmere, da to lahko počne za sprejemljivo ceno, kar je danes v splošni gospodarski recesiji prava redkost.

Letalska ponudba

»V klubu so 104 člani in prihajajo od vsepovsod, od Ljubljane, Posavja, Celja do Bele krajine. Zelo dobro se postavljamo nazaj na noge, imamo dobro finančno stanje, vrhunsko letalo, cessno z eno najboljših oprem v Sloveniji, namenjeno izključno turističnemu in šolskemu letenju. Edini problem je, da smo edini klub v Sloveniji, ki je v dveh občinah. Centralni del letališča je v občini Novo mesto, steza pa v občini Straža. Na srečo z obema dobro sodelujemo,« pojasnjuje novi predsednik kluba Jernej Zaletel, ki pravi, da zdrahe med nekdanjimi člani in vodstvom spadajo že na smetišče zgodovine. »Prej so bile zdrahe, zdaj pa smo stvari uredili, zato imamo normalno stanje v klubu.«

Potem ko je vodenje kluba pred letom dni prevzelo novo vodstvo, so se začeli usmerjati v prihodnost, ki jo predsednik kluba oriše: »Trenutno smo v fazi nabavljanja novih letal. Kupili bomo eno ultralahko in en jadralni dvosed, da bomo ljudem na tej širši regiji omogočili čim več letenja za manj denarja, saj je to dejansko lahko velik strošek.«

Prav ultralahko letalo je tisto, ki jim je manjkalo do zdaj, da bi lahko ustanovili tudi šolo ultralahkega letenja. Čeprav po vsem svetu med ultralahkimi letali najbolj slovijo izdelki podjetja Pipistrel, Novomeščani ne bodo kupili letala v Ajdovščini, saj so Boscarolova preveč fina, zato pogledujejo za katerim bolj robustnim modelom, ki se bo bolje obnesel, ko bo z njim letelo več učencev in pilotov. Že zdaj pa v okviru kluba delujeta šola jadralnega in motornega letenja ter modelarska šola, sodelujejo pa tudi s Padalsko šolo Paranoia.

Šolanje za pilota

Čeprav je med člani kluba kar veliko profesionalnih pilotov, ki so se zaposlili na rednih letalskih linijah, v vojski ali policiji, je marsikdo prve korake naredil ravno na travnatem vzletišču v Prečni. Upravnik letalske šole Gregor Cujnik opisuje, kako postaneš pilot, kar sploh ni tako težko, kot si večina misli: »Najprej se je treba vpisati v register šole in odposlušati 108 ur teorije, nato se gre lahko na praktični del. Osnova za motorno športno letenje je 45 ur letenja z inštruktorjem, od tega 10 ur samostojnega. To je osnova, da se gre lahko potem na izpitni let in se pridobi izpit za pilota. Potem pa je od vsakega pilota odvisno, koliko leti. Vsa pooblastila se obnavljajo na dve leti. To je videti tako, da eden izmed izpraševalcev pride na izpitni let s kandidatom, da obnovita znanje. Tako se ohranja neki ritem.«

Ravno zaradi ohranjanja ritma konstantnega letenja je pomembno, da imajo piloti letališče v bližini svojega kraja. Če ne bi bilo letališča v Novem mestu, bi Dolenjci morali hoditi v Ljubljano ali Celje. Predsednik kluba Zaletel poudarja ravno ta vidik: »Ravno zato imamo klub, da pridejo piloti s svojimi prijatelji in poletijo. Letijo za svoje užitke, mi jim samo zagotavljamo ustrezne razmere. Zagotavljamo letala, da jim jih ni treba kupovati.« Trenutno lahko člani kluba letijo z dvema štirisedoma, cessno in piperjem, na voljo sta tudi dve dvosedni letali, piper in tomahawk, kupujejo pa še eno cessno. Poleg motornih imajo še pet jadralnih letal.

V sklopu kluba deluje mehanična delavnica, ki je namenjena tudi servisiranju letal. Ker se vse več ljudi navdušuje nad letenjem in ker želijo v letalskem klubu letenje ponujati vse leto, ne samo poleti, nameravajo narediti asfaltno stezo za vzlet in pristanek, povečati hangar za hrambo letal in še bolj dodelati turistično ponudbo. Hkrati je članstvo v klubu priložnost za druženje, izmenjavo koristnih informacij ali zgolj sklepanje novih prijateljskih vezi. Osnovni namen pa je čim več časa preživeti v zraku: »Naš glavni cilj je čim bolj znižati ceno, da bi našim članom omogočili čim več letenja.«

Zgodovina kluba

Zametki novomeškega povojnega aerokluba segajo v leto 1948, ko je začel delovati modelarski krožek. Prvo šolanje jadralnih pilotov pa se je začelo že naslednje leto v Kosovi dolini s startom na gumo. Ko je leta 1950 v dolenjsko prestolnico iz Letalske zveze Slovenije prišel učitelj Janko Slabe, so ustanovili Aeroklub Novo mesto. Kmalu so v Prečni zgradili lopo, učilnico, delavnico, črpalko za gorivo in gostinski lokal. Prvega motornega dvokrilca je klub dobil leta 1953, a je že dve leti zatem zagorel ob prisilnem pristanku na južnem pobočju Gorjancev, v nesreči pa je umrl pilot in upravnik kluba Nikica Bule.

Deli s prijatelji