LJUBLJANA – Namesto da bi volivci v en glas in zelo odločno od politike zahtevali, naj končno vsaj nekoliko popusti obdavčitveni primež (zmanjša davčna bremena) in omogoči slovenskemu gospodarstvu, da potegne voz iz blata, bomo očitno v naslednjih tednih pozornost posvečali najnovejši podalpski politični burleski, imenovani priprave na podpis nove koalicijske pogodbe. Nove koalicijske pogodbe? Ja.
Celo več od pričakovanj?
Jani Möderndorfer, vodja Pozitivne Slovenije, stranke predsednice vlade mag. Alenke Bratušek, je prav zato 30. decembra sklical posebno novinarsko konferenco in na njej povedal, da je vladna koalicija že doslej naredila bistveno več, kot si je sprva zadala za cilj, pa tudi več od pričakovanj. V isti sapi je prav tako še poudaril, da vladna koalicija ne pripravlja novega koalicijskega sporazuma samo zato, ker želi vlada nadaljevati svoj mandat, marveč tudi zato, ker želi v sporazumu (z njim) začrtati razvoj Slovenije tudi po koncu mandatu zdajšnje vlade. Kako? V novi koalicijski pogodbi, osnutek zanjo je, kot se spodobi, napisala Pozitivna Slovenija, naj bi se vladne stranke jasno in nedvoumno opredelile do nekaterih pomembnih vprašanj, kakršna so energetika (s posebnim poudarkom glede Teš 6), uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, reforma zdravstvenega sistema oziroma nove oblike ekonomskih modelov, denimo podjetniško zadružništvo, tako imenovani start-up ali socialno podjetništvo.
Štiri koalicijske stranke naj bi se glede vsebine novega sporazuma o sodelovanju v vladi premierke Bratuškove, je napovedal Möderndorfer, dokončno uskladile najpozneje do konca januarja oziroma kvečjemu do začetka februarja. Opozoril pa je, da je premierka Bartuškova že vnaprej zagotovila, da ne bo nobenih posegov v pokojnine niti nobenih novih davkov.
Še nečesa najbrž ne bi smeli prezreti: vodja poslanske skupine PS je nekaj vzgojnih zaušnic namenil tudi zaletavim koalicijskim partnericam. Predsednik DL, notranji minister dr. Gregor Virant, po Möderndorferjevi oceni pretirava in prehiteva s komentiranjem nekaterih zadev, celo tistih, o katerih se v koaliciji sploh še niso dogovarjali.
Da Desus želi, da v prihodnjih dveh letih še ne bi zniževali pokojnin in da upokojencem ne bi vzeli letnega dodatka oziroma regresa, ter da SD pričakuje, da se bo koalicija tudi v novi pogodbi zavzela za ohranitev socialne države in proti posegom v minimalno plačo, je prav tako znano.
Kakor koli, predsedniki vladnih strank so osnutek nove koalicijske pogodbe prejeli že na silvestrovo – ne vemo, ali ga je takrat prejel tudi »zamrznjeni« predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, saj o tem krožijo le neuradne špekulacije –, vladna koalicija kot celota naj bi se z njim pompozno seznanila 14. januarja, SD, DL in Desus (PS je, kot rečeno, osnutek napisala) pa naj bi do 15. januarja sporočili morebitne pripombe ali predlagali manjše dopolnitve. In vse do takrat nas bodo dan za dnem prepričevali, da je nova koalicijska pogodba celo v interesu vseh slovenskih davkoplačevalcev? Pa je to res? Mar ni to le še en slepilni manever, nadvse pomenljivo podoben mlatenju prazne slame o tem, kako pomembna je menda lahko podpora vlade kandidaturi dr. Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov? Za koga že?
Mar ne bi bilo precej bolj smotrno, da bi štiri vladne stranke (Pozitivna Slovenija, SD, Državljanska lista in Desus) davkoplačevalcem poročale, kako uspešne ali neuspešne so bile v minulem letu pri uresničevanju vseh tistih zavez in obljub, ki so jih zapisale že v dozdajšnjo koalicijsko pogodbo. O, seveda bi bilo. Lahko bi nam, kot so opozorili v Financah, konec koncev poskušale pojasniti, kako, kdaj in s čim je po njihovem mnenju vlada uresničevala svojo zavezo, izrecno zapisano v še vedno veljavni koalicijski pogodbi, češ da bo zmanjševala proračunski primanjkljaj z racionalizacijo javne porabe, šele v skrajnem primeru pa celo z dvigom DDV. Pa nič ne kaže, da si želijo dr. Igor Lukšič, dr. Gregor Virant in Karl Erjavec, kaj šele mag. Alenka Bratušek, tudi o tem kaj povedati državljanom.
Volilni sistem pa ni prioriteta? Da je naš volilni sistem pomanjkljiv, se strinjajo vse parlamentarne stranke. Drži, tudi sprememba volilnega sistema bi lahko bila oziroma bi nujno morala biti med prioritetami vlade. Žal se predstavniki vodstev političnih strank izogibajo temu, da bi v neki sejni sobi sestankovali tako dolgo, dokler se jim ne bi uspelo dogovoriti za spremembo. Ker vedo, da mnogi med njimi, če bi imeli boljši volilni sistem, ne bi več prestopili parlamentarnega praga. Predsednik države Borut Pahor je bil na začetku lanskega decembra (po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank) zadovoljen, saj menda še nikoli v zadnjih 13 letih nismo bili tako blizu spremembi volilnega sistema. Kaj pa bo glede tega ukrenil letos, bo skupaj s predsedniki vladnih strank po nojevsko tiščal glavo v pesek? |
